Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V najmočnejšem pospeševalniku delcev na svetu v Tsukubi na Japonskem, pripravljajo nov fizikalni eksperiment Belle II.
Pri projektu sodelujejo tudi slovenski znanstveniki, ki so že prispevali nekaj inovativnih tehnoloških rešitev, med drugim tudi poseben senzor, ki so ga razvili za bistveno izboljšavo v medicinskem slikanju.
Lahko znanstveniki dokončno “izsledijo” tudi antimeterijo?
Osnovni namen mednarodne skupine fizikov je sicer razumeti razlike med razpadi delcev in antidelcev, morda pa jim bo v naslednjem desetletju uspelo celo pojasniti, zakaj je nam znano vesolje sestavljeno iz snovi in ne anti-snovi.
O izzivih enega izmed največjih projektov Nove fizike smo se pogovarjali s prof. dr. Petrom Križanom, ki je vodja mednarodne raziskovalne skupine, ki deluje na Japonskem.
Prisluhnite podrobnostim o velikem projektu, ki je pripomogel k Nobelovi nagradi za fiziko leta 2008, ogledate pa si lahko tudi video intervju s prof. Križanom, ki je nastal ob slavnostni otvoritvi projekta Belle II. v Tsukubi:
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V najmočnejšem pospeševalniku delcev na svetu v Tsukubi na Japonskem, pripravljajo nov fizikalni eksperiment Belle II.
Pri projektu sodelujejo tudi slovenski znanstveniki, ki so že prispevali nekaj inovativnih tehnoloških rešitev, med drugim tudi poseben senzor, ki so ga razvili za bistveno izboljšavo v medicinskem slikanju.
Lahko znanstveniki dokončno “izsledijo” tudi antimeterijo?
Osnovni namen mednarodne skupine fizikov je sicer razumeti razlike med razpadi delcev in antidelcev, morda pa jim bo v naslednjem desetletju uspelo celo pojasniti, zakaj je nam znano vesolje sestavljeno iz snovi in ne anti-snovi.
O izzivih enega izmed največjih projektov Nove fizike smo se pogovarjali s prof. dr. Petrom Križanom, ki je vodja mednarodne raziskovalne skupine, ki deluje na Japonskem.
Prisluhnite podrobnostim o velikem projektu, ki je pripomogel k Nobelovi nagradi za fiziko leta 2008, ogledate pa si lahko tudi video intervju s prof. Križanom, ki je nastal ob slavnostni otvoritvi projekta Belle II. v Tsukubi:
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov