Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Temna snov - prof. dr. Maruša Bradač

08.12.2011


Danes vemo, da je večina snovi v vesolju tako imenovana temna snov, raziskovanje njenih lastnosti pa je ena osrednjih tem vesoljskih raziskav.

Astronomi so za določanje lokacije temne snovi v jati uporabili pojav, ki se imenuje gravitacijsko lečenje. Ko svetlobni žarki potujejo skozi gravitacijsko polje v jati, se ukrivijo, pri čemer se podoba galaksije popači. Prav ta popačenja s precejšnjo verjetnostjo odkrivajo, kje je temna snov razporejena.

Pomagajmo si s prispodobo: predstavljamo si, da naročimo kapučino. Vidimo, da nam natakar ni prinesel prazne skodelice, po obnašanju pene lahko sklepamo na količino in nekatere lastnosti nevidne kave pod njo.

Vseeno pa bomo kavo videli šele, če bomo odpili peno, nato bomo spoznali tudi njen okus. Kot je večina kapučina kava, je tudi večina snovi v vesolju temne. V zadnjih letih smo v raziskavah in razumevanju temne snovi v primerjavi s kapučinom prišli do srebanja pene.

Mnoga vprašanja o vesolju ostajajo torej odprta in eno teh je prav gotovo sestava temne snovi. Pri tem je bil bistven prispevek naše gostje dr. Maruše Bradač.

V preteklosti nedvoumno pokazala, da temna snov za razliko od običajne snovi čuti le gravitacijski privlak. Ugotovila je, da se ob trku skupin galaksij njihova temna snov loči od običajne snovi, ki je izpostavljena tudi negravitacijskim silam. Ti rezultati zbujajo upanje, da bomo naravo temne snovi kmalu bolje razumeli.

Dr. Maruša Bradač, prve domneve o obstoju temne snovi so stare že 78 let. Lahko razložite, kaj je Fritza Zwickyja in Vero Rubin pripeljalo do tako nenavadnega sklepa?

Torej oba Fritz Zwicky in Vera Rubin sta merila hitrosti zvezd in galaksij v samih galaksijah in jatah galaksij in ko sta izmerila te hitrosti, sta ugotovila , da so hitrosti prevelike za to, kar smo vedeli takrat o galaksijah in jatah galaksij. Predstavljajte si to mogoče kot zračnico. Če je v zračnici prevelik tlak, bo zračnica počila – in prav tako seveda v vesolju nimamo zračnic – ampak če se galaksije gibljejo prehitro, potem jih ta težnostni privlak ne more obdržati skupaj in se v bistvu začnejo gibati, ne ostanejo skupaj kot enota in prav zaradi tega sta oba ugotovila, da tako v galaksijah kot v jatah galaksij obstaja snov, ki oboje drži skupaj in prav to snov sta poimenovala temna snov.

Nova opazovanja prvotne domneve potrjujejo, seveda pa so zmožnosti današnjih teleskopov bistveno večje kot nekoč in raziskovanje lastnosti temne snovi je ena osrednjih tem današnjih raziskav vesolja. Se s tem odpirajo tudi bolj vznemirljive možnosti?

Seveda, novi  teleskopi in pospeševalniki prinašajo nove možnosti, te možnosti so trenutno Fermijev teleskop, ki meri, kako temna snov interagira sama s sabo in pa seveda veliki Hadronski pospeševalnik, ki nam bo, upajmo, pomagal izmeriti maso delcev temne snovi.

Trki jat galaksij, ki nam razkrijejo obstoj in lastnosti temne snovi, pomenijo, da je na kupu zelo veliko običajne in temne snovi. Zato so oddaljeni objekti, ki so za jato galaksij, videti popačeni. Je tak pojav gravitacijskega lečenja mogoče preprosto razumeti? Kaj novega se lahko pri tem naučimo?

Že ime pove, lečenje, ta pojav lahko razumemo z navadnim pojavom optike, ki smo ga vsi vajeni, torej navadne leče, samo tukaj je razlika, ker so leče, ki jih imamo, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, narejene tako, da slike ne popačijo. V bistvu mi ne želimo, da bi se slika popačila, mi samo želimo videti večje ali bolj ostro. V primeru gravitacijskega lečenja pa pride do popačenja in ta pojav je mogoče razumeti morda z malce drugačno lečo. Če vzamete kozarec vina in pogledate na primer svečo, ne skozi kozarec, ampak skozi podstavek kozarca, boste videli prav te popačitve, ki jih mi opazujemo v jatah galaksij. Pri tem se lahko ogromno naučimo, naučimo se, kako je snov razporejena v jatah galaksij in pa seveda tudi, kako interagira sama s seboj in tudi z navadno snovjo.

Narave temne snovi še ne poznamo, vseeno pa nova opazovanja njene lastnosti vedno bolj opredeljujejo. Je ta snov razporejena gladko ali grudasto, lahko o njej povemo že kaj konkretnega?

Torej snov je razporejena večinoma gladko, ampak ne tako gladko, kot je to na primer pri temni energiji. Še vedno je snov razporejena okoli galaksij, okoli jat galaksij. Kaj lahko povemo še bolj konkretnega? Verjetno je trenutno najbolj zanimivo, da lahko zmerimo lastnosti te temne snovi in kako interagira sama s seboj: pri tem smo namreč ugotovili, da ima temna snov zelo drugačne lastnosti kot snov, ki jo lahko merimo tu na Zemlji in zato odpira nova področja tako fizike osnovnih delcev kot tudi astronomije.

V čem je drugačna?

Drugačna je v tem, da delci ne interagirajo sami s seboj, to pomeni, da ne interagirajo s svetlobo in tudi ne povzročajo trkov sami s seboj. Predstavljajte si, če trčimo oblak plina z drugim oblakom plina, bodo delci interagirali, prišlo bo do trkov, plin se bo segrel, v primeru temne snovi pa se to ne zgodi.

Maruša, decembra odhajate na Havaje, kaj boste počeli tam?

Odhajam na nova opazovanja. Na enem največjih optičnih teleskopov na Havajih bomo opazovali prve galaksije, ki so nastale v vesolju. Gre za izjemno težka opazovanja in upam, da bomo dobili kakšne rezultate.

So tudi povezana z vašo temo, temno snovjo?

Povezana so mogoče ne čisto neposredno, ampak posredno. Uporabljamo lečenje, ki nam, ki ne samo nam omogoča, da vemo, kako je temna snov porazdeljena, ampak ker deluje tako kot navadne leče, nam svetlobo, ki prihaja iz oddaljene galaksije, ojača in s tem lahko opazujemo galaksije, ki jih drugače brez lečenja ne bi mogli.

Maruša Bradač, ki je zdaj profesorica na fizikalnem oddelku Kalifornijske univerze v Daviesu, rada poudarja svoje korenine. Letos bo predavala tudi študentom Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Meni, da je zelo pomemben dober študij, za katerega imajo naši študenti fizike tako v Ljubljani kot Mariboru prav vse pogoje in dobro podlago potem za nadaljnje raziskave in študij v tujini. Pred dobrim letom je poleg astrofizike začela poučevati predmet, ki govori o tem, kako stvari delujejo. Fiziko, ki se je številni študentje bojijo in se jim zdi nekaj abstraktnega, jim želi približati z razlagami iz vsakdanjega življenja, od fizike valov do smučanja in deskanja. Tako kot sta na primer smučanje ali pa ravnovesje sil na klancu fizikalno gledano v bistvu identična pojma, nas pa nedvomno bolj pritegne izraz smučanje. Veliko enostavnih stvari se je naučila tudi sama, na primer, kako odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo snežinke šest in ne denimo osem krakov: ”Gre zato , da ima kristal vode oziroma ledu obliko heksagona in potem na tistih konicah začne snežinka rasti. Prav zaradi tega so vedno šestkrake. Torej, če boste videli osemkrako snežinko zdaj pred božičem, ko boste zavijali, vedite, da ta ni pravilna.


Frekvenca X

689 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Temna snov - prof. dr. Maruša Bradač

08.12.2011


Danes vemo, da je večina snovi v vesolju tako imenovana temna snov, raziskovanje njenih lastnosti pa je ena osrednjih tem vesoljskih raziskav.

Astronomi so za določanje lokacije temne snovi v jati uporabili pojav, ki se imenuje gravitacijsko lečenje. Ko svetlobni žarki potujejo skozi gravitacijsko polje v jati, se ukrivijo, pri čemer se podoba galaksije popači. Prav ta popačenja s precejšnjo verjetnostjo odkrivajo, kje je temna snov razporejena.

Pomagajmo si s prispodobo: predstavljamo si, da naročimo kapučino. Vidimo, da nam natakar ni prinesel prazne skodelice, po obnašanju pene lahko sklepamo na količino in nekatere lastnosti nevidne kave pod njo.

Vseeno pa bomo kavo videli šele, če bomo odpili peno, nato bomo spoznali tudi njen okus. Kot je večina kapučina kava, je tudi večina snovi v vesolju temne. V zadnjih letih smo v raziskavah in razumevanju temne snovi v primerjavi s kapučinom prišli do srebanja pene.

Mnoga vprašanja o vesolju ostajajo torej odprta in eno teh je prav gotovo sestava temne snovi. Pri tem je bil bistven prispevek naše gostje dr. Maruše Bradač.

V preteklosti nedvoumno pokazala, da temna snov za razliko od običajne snovi čuti le gravitacijski privlak. Ugotovila je, da se ob trku skupin galaksij njihova temna snov loči od običajne snovi, ki je izpostavljena tudi negravitacijskim silam. Ti rezultati zbujajo upanje, da bomo naravo temne snovi kmalu bolje razumeli.

Dr. Maruša Bradač, prve domneve o obstoju temne snovi so stare že 78 let. Lahko razložite, kaj je Fritza Zwickyja in Vero Rubin pripeljalo do tako nenavadnega sklepa?

Torej oba Fritz Zwicky in Vera Rubin sta merila hitrosti zvezd in galaksij v samih galaksijah in jatah galaksij in ko sta izmerila te hitrosti, sta ugotovila , da so hitrosti prevelike za to, kar smo vedeli takrat o galaksijah in jatah galaksij. Predstavljajte si to mogoče kot zračnico. Če je v zračnici prevelik tlak, bo zračnica počila – in prav tako seveda v vesolju nimamo zračnic – ampak če se galaksije gibljejo prehitro, potem jih ta težnostni privlak ne more obdržati skupaj in se v bistvu začnejo gibati, ne ostanejo skupaj kot enota in prav zaradi tega sta oba ugotovila, da tako v galaksijah kot v jatah galaksij obstaja snov, ki oboje drži skupaj in prav to snov sta poimenovala temna snov.

Nova opazovanja prvotne domneve potrjujejo, seveda pa so zmožnosti današnjih teleskopov bistveno večje kot nekoč in raziskovanje lastnosti temne snovi je ena osrednjih tem današnjih raziskav vesolja. Se s tem odpirajo tudi bolj vznemirljive možnosti?

Seveda, novi  teleskopi in pospeševalniki prinašajo nove možnosti, te možnosti so trenutno Fermijev teleskop, ki meri, kako temna snov interagira sama s sabo in pa seveda veliki Hadronski pospeševalnik, ki nam bo, upajmo, pomagal izmeriti maso delcev temne snovi.

Trki jat galaksij, ki nam razkrijejo obstoj in lastnosti temne snovi, pomenijo, da je na kupu zelo veliko običajne in temne snovi. Zato so oddaljeni objekti, ki so za jato galaksij, videti popačeni. Je tak pojav gravitacijskega lečenja mogoče preprosto razumeti? Kaj novega se lahko pri tem naučimo?

Že ime pove, lečenje, ta pojav lahko razumemo z navadnim pojavom optike, ki smo ga vsi vajeni, torej navadne leče, samo tukaj je razlika, ker so leče, ki jih imamo, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, narejene tako, da slike ne popačijo. V bistvu mi ne želimo, da bi se slika popačila, mi samo želimo videti večje ali bolj ostro. V primeru gravitacijskega lečenja pa pride do popačenja in ta pojav je mogoče razumeti morda z malce drugačno lečo. Če vzamete kozarec vina in pogledate na primer svečo, ne skozi kozarec, ampak skozi podstavek kozarca, boste videli prav te popačitve, ki jih mi opazujemo v jatah galaksij. Pri tem se lahko ogromno naučimo, naučimo se, kako je snov razporejena v jatah galaksij in pa seveda tudi, kako interagira sama s seboj in tudi z navadno snovjo.

Narave temne snovi še ne poznamo, vseeno pa nova opazovanja njene lastnosti vedno bolj opredeljujejo. Je ta snov razporejena gladko ali grudasto, lahko o njej povemo že kaj konkretnega?

Torej snov je razporejena večinoma gladko, ampak ne tako gladko, kot je to na primer pri temni energiji. Še vedno je snov razporejena okoli galaksij, okoli jat galaksij. Kaj lahko povemo še bolj konkretnega? Verjetno je trenutno najbolj zanimivo, da lahko zmerimo lastnosti te temne snovi in kako interagira sama s seboj: pri tem smo namreč ugotovili, da ima temna snov zelo drugačne lastnosti kot snov, ki jo lahko merimo tu na Zemlji in zato odpira nova področja tako fizike osnovnih delcev kot tudi astronomije.

V čem je drugačna?

Drugačna je v tem, da delci ne interagirajo sami s seboj, to pomeni, da ne interagirajo s svetlobo in tudi ne povzročajo trkov sami s seboj. Predstavljajte si, če trčimo oblak plina z drugim oblakom plina, bodo delci interagirali, prišlo bo do trkov, plin se bo segrel, v primeru temne snovi pa se to ne zgodi.

Maruša, decembra odhajate na Havaje, kaj boste počeli tam?

Odhajam na nova opazovanja. Na enem največjih optičnih teleskopov na Havajih bomo opazovali prve galaksije, ki so nastale v vesolju. Gre za izjemno težka opazovanja in upam, da bomo dobili kakšne rezultate.

So tudi povezana z vašo temo, temno snovjo?

Povezana so mogoče ne čisto neposredno, ampak posredno. Uporabljamo lečenje, ki nam, ki ne samo nam omogoča, da vemo, kako je temna snov porazdeljena, ampak ker deluje tako kot navadne leče, nam svetlobo, ki prihaja iz oddaljene galaksije, ojača in s tem lahko opazujemo galaksije, ki jih drugače brez lečenja ne bi mogli.

Maruša Bradač, ki je zdaj profesorica na fizikalnem oddelku Kalifornijske univerze v Daviesu, rada poudarja svoje korenine. Letos bo predavala tudi študentom Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Meni, da je zelo pomemben dober študij, za katerega imajo naši študenti fizike tako v Ljubljani kot Mariboru prav vse pogoje in dobro podlago potem za nadaljnje raziskave in študij v tujini. Pred dobrim letom je poleg astrofizike začela poučevati predmet, ki govori o tem, kako stvari delujejo. Fiziko, ki se je številni študentje bojijo in se jim zdi nekaj abstraktnega, jim želi približati z razlagami iz vsakdanjega življenja, od fizike valov do smučanja in deskanja. Tako kot sta na primer smučanje ali pa ravnovesje sil na klancu fizikalno gledano v bistvu identična pojma, nas pa nedvomno bolj pritegne izraz smučanje. Veliko enostavnih stvari se je naučila tudi sama, na primer, kako odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo snežinke šest in ne denimo osem krakov: ”Gre zato , da ima kristal vode oziroma ledu obliko heksagona in potem na tistih konicah začne snežinka rasti. Prav zaradi tega so vedno šestkrake. Torej, če boste videli osemkrako snežinko zdaj pred božičem, ko boste zavijali, vedite, da ta ni pravilna.


20.07.2022

200 let od rojstva 'očeta genetike' Gregorja Mendla

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?


07.07.2022

Frank Close o izjemnem popotovanju do odkritja Higgsovega bozona

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.


23.06.2022

Babilonski stolp vsega živega

Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec


08.06.2022

Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.


03.06.2022

2022: V časovno kapsulo bi dali umazano prst, ledeniško vrtino, semena in vodo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.06.2022

Carlo Rovelli: Čas kot tak v resnici ne obstaja

Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".


02.06.2022

Pogovor na OŠ Brinje

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.


02.06.2022

Eksperimentiranje v nočni omarici, reševanje ugank in "umazana znanost"

Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.


02.06.2022

Znanstveniki čez mejo nismo 'švercali' kavbojk in čevljev, ampak kemikalije

Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.


26.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 3. del: Iskanje ogljikove poti v prihodnost

V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


19.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 2. del: Globoko pod zemeljskim površjem

V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


12.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.


05.05.2022

Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet

Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.


28.04.2022

Pogled proti vesolju

Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.


21.04.2022

Posluh za znanost pogrešamo že leta

Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?


14.04.2022

Najuspešnejša različica koronavirusa

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.


06.04.2022

Za ženske v znanosti: Katja Klinar, Tina Kegl in Eva Turk

Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?


Stran 6 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov