Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred 4,2 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na našem planetu. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji … Frekvenca X je med drugim obiskala tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, imajo jo kar na obrobju Ljubljane!
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred skoraj 4,3 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na Zemlji. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju?
Gre za pas kamnin z nenavadnim imenom Nuvvuagittuq ob Hudsonovem zalivu v Kanadi, ki so ga v preteklosti razglasili za najstarejši kraj na svetu. Tam ležijo ostanki prastare geološke preteklosti, ki so kljub burni zemeljski geološki zgodovini ostali nedotaknjeni več milijard let.
Raziskavo je vodil profesor na britanski univerzi UCL, University College London, dr. Dominic Papineau, ki ocenjuje, da so na terenu naleteli na kamnine, stare od 3,8 do skoraj 4,3 milijarde let. Pri laboratorijski raziskavi so jih narezali na drobne rezine, pri tem pa našli mikrofosile oziroma filamente in kot las tanke cevke železovega oksida ali hematita, ki jih lahko še danes najdemo pri bakterijah v bližini globokomorskih termalnih vrelcev. Prav tu pa se v sklepanju raziskovalcev zgodi preobrat. Kaj če to niso samo skale in ostanki nežive narave? Kaj če gre za več kot štiri milijarde let stare ostanke mikroorganizmov?
»Kot na vsako tako zelo medijsko odmevno in do neke mere kontroverzno raziskavo se znanstvena skupnost odzove z mero zdrave skepse,« odkritje z zadržkom komentira biolog na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Cene Gostinčar. Kljub temu pa je po njegovem odkritje zanimivo, »če bo potrjeno, bo bistveno spremenilo naše razumevanje nastanka našega življenja«.
Kot je pojasnil, »govorimo o mikroorganizmih, ki naj bi rasli okrog podvodnih globokomorskih vrelcev termalne vode, takšne ekosisteme poznamo še danes v globokem morju, kjer je z različnimi minerali bogata voda. Tam živi cel kup različnih mikroorganizmov, ki pa so za naše pojmovanje življenja precej nenavadni.« Nenavadni zato, ker so se morali znajti nekako brez kisika, brez fotosinteze.
Eno od bolj vznemirljivih vprašanj, povezanih z objavo odkritja prejšnji teden, je tudi tole: Če bi življenje na našem planetu zares obstajalo komaj nekaj sto milijonov let po njegovem nastanku, bi to lahko sovpadalo z nastankom življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji. Kot pravi Papineau, znanstvena skupnost že dlje časa predvideva, da so bile tako na Marsu, Veneri kot na še nekaterih lunah Saturna in Jupitra razmere kar lep čas ugodne za nastanek življenja. Če se je kaj res razvilo, seveda res preprostega in primitivnega, pa bodo pokazale nove in natančnejše vesoljske misije.
Na Biotehniški fakulteti smo obiskali tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. V njej hranijo glive, ki uspevajo v ekstremno slanih, hladnih ali pa celo ekstremno vročih pogojih, višjih od vrelišča.
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred 4,2 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na našem planetu. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji … Frekvenca X je med drugim obiskala tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, imajo jo kar na obrobju Ljubljane!
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred skoraj 4,3 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na Zemlji. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju?
Gre za pas kamnin z nenavadnim imenom Nuvvuagittuq ob Hudsonovem zalivu v Kanadi, ki so ga v preteklosti razglasili za najstarejši kraj na svetu. Tam ležijo ostanki prastare geološke preteklosti, ki so kljub burni zemeljski geološki zgodovini ostali nedotaknjeni več milijard let.
Raziskavo je vodil profesor na britanski univerzi UCL, University College London, dr. Dominic Papineau, ki ocenjuje, da so na terenu naleteli na kamnine, stare od 3,8 do skoraj 4,3 milijarde let. Pri laboratorijski raziskavi so jih narezali na drobne rezine, pri tem pa našli mikrofosile oziroma filamente in kot las tanke cevke železovega oksida ali hematita, ki jih lahko še danes najdemo pri bakterijah v bližini globokomorskih termalnih vrelcev. Prav tu pa se v sklepanju raziskovalcev zgodi preobrat. Kaj če to niso samo skale in ostanki nežive narave? Kaj če gre za več kot štiri milijarde let stare ostanke mikroorganizmov?
»Kot na vsako tako zelo medijsko odmevno in do neke mere kontroverzno raziskavo se znanstvena skupnost odzove z mero zdrave skepse,« odkritje z zadržkom komentira biolog na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Cene Gostinčar. Kljub temu pa je po njegovem odkritje zanimivo, »če bo potrjeno, bo bistveno spremenilo naše razumevanje nastanka našega življenja«.
Kot je pojasnil, »govorimo o mikroorganizmih, ki naj bi rasli okrog podvodnih globokomorskih vrelcev termalne vode, takšne ekosisteme poznamo še danes v globokem morju, kjer je z različnimi minerali bogata voda. Tam živi cel kup različnih mikroorganizmov, ki pa so za naše pojmovanje življenja precej nenavadni.« Nenavadni zato, ker so se morali znajti nekako brez kisika, brez fotosinteze.
Eno od bolj vznemirljivih vprašanj, povezanih z objavo odkritja prejšnji teden, je tudi tole: Če bi življenje na našem planetu zares obstajalo komaj nekaj sto milijonov let po njegovem nastanku, bi to lahko sovpadalo z nastankom življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji. Kot pravi Papineau, znanstvena skupnost že dlje časa predvideva, da so bile tako na Marsu, Veneri kot na še nekaterih lunah Saturna in Jupitra razmere kar lep čas ugodne za nastanek življenja. Če se je kaj res razvilo, seveda res preprostega in primitivnega, pa bodo pokazale nove in natančnejše vesoljske misije.
Na Biotehniški fakulteti smo obiskali tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. V njej hranijo glive, ki uspevajo v ekstremno slanih, hladnih ali pa celo ekstremno vročih pogojih, višjih od vrelišča.
V reviji Science je pred dvema tednoma izšel članek znanstvenikov iz Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan, v katerem so ti poročali o odkritju “skritega” kvantnega stanja. Do njega so se dokopali z močnim in izjemno kratkim laserskim sunkom, dolgim le tretjino milijoninke milijardinke sekunde. Odkritje je zelo pomembno, saj je prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi nasploh. Je torej dokaz, da so tovrstna stanja mogoča, odpira pa tudi raziskave skritih stanj v različnih sistemih, vse od vzporednega vesolja do novih elementarnih delcev in novih oblik kondenziranega materije.
Večno življenje ali vsaj daljši odlog smrti je želja marsikoga. Tako močna, da so se nekateri pripravljeni celo zamrzniti v upanju, da jih bo znanost v prihodnosti lahko obudila nazaj v življenje. Dobrodošli v znanost krionike, ki je še vedno močno odvisna od špekulativnih tehnologij prihodnosti, ki lahko, da jih bodo izumili ali pa tudi ne. Kakšna je prihodnost tega na prvi pogled morda celo strašljivega koncepta? Naš gost je eden največjih poznavalcev krionike Ben Best, ki se je že pred dvajsetimi leti odločil za zamrznitev.
Tokrat znova zremo v nebo, od koder izvirajo radijski valovi, ki drugače kot valovi, prek katerih nas poslušate, prihajajo iz vesolja. Pogovarjali smo se z Michaelom Garrettom, profesorjem radioastronomije na Univerzi v Leidnu in direktorjem nizozemskega instituta za radijsko astronomijo ASTRON.
Številne raziskave zadnja leta dokazujejo, da se moški in ženske ne razlikujemo le v obliki in delovanju spolnih organov, temveč so razlike veliko večje in jih lahko najdemo skoraj v vseh tkivih in organih v našem telesu, tudi v delovanju jeter. Gre za organ, ki je zelo pomemben pri zaščiti našega organizma, pri odstranjevanju vsega, kar lahko v našem telesu deluje kot strup. Naše telo kot taka prepoznava tudi vsa zdravila, ki jih jemljemo in jih iz organizma odstranjujejo prav naša jetra. Koliko je za današnjo medicino pomembno spoznanje, da tudi zdravila prepoznavajo spol, med drugim sprašujemo prof.dr. Gregorja Majdiča, ki je bil gost tokratne oddaje Frekvenca X.
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
V četrtkovi Frekvenci X gremo za spremembo v malo bolj filozofske vode, in sicer v Haag mrzlega in vetrovnega novembra leta 1676. Skoraj v popolni tajnosti je takrat na vrata kontroverznega filozofa Barucha /baruha/ de Spinoze oziroma ateističnega Žida, kot so ga klicali, potrkal dobro desetletje mlajši Wilhelm Gottfried Leibniz, ki je veljal za enega izmed največjih genijev tistega časa. O srečanju najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta in o tem, kako je to zamajalo poznejše miselne nastavke, se bomo pogovarjali z ameriškim filozofom Matthewom Stewartom.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Neveljaven email naslov