Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nevtronsko sipanje je nova metoda, s katero se ukvarjajo tudi slovenski znanstveniki, z njeno pomočjo si lahko med drugim obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji. Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake in kakšna je pri tem vloga slovenskih znanstvenikov? Podkast smo posneli v študentski Kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Gosta sta bila dr. Franci Merzel s Kemijskega inštituta in dr. Matej Pregelj z Inštituta Jožefa Štefana, v Grenoble smo poklicali dr. Marka Johnsona.
Z metodo nevtronskega sipanja si lahko obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji
Magnetni materiali so ključni, da lahko danes na računalniške diske shranjujemo tudi več terabajtov podatkov. Prenos znanja o magnetizmu v industrijo se nazorno kaže tudi na področju sodobnih elektromotorjev, ki so manjši in uporabnejši kot nekoč: če jih je imel nekoč yugo manj kot 10, je v modernem avtomobilu več tisoč elektromotorjev. V prihodnosti si od magnetnih materialov obetamo še zanimivejše aplikacije, od kvantnega računalništva do direktne elektro-magnetne pretvorbe. Pri teh raziskavah ima zelo pomembno vlogo uporaba nevtronskega sipanja.
“S pomočjo sipanja nevtronov smo prišli do zelo jasnih eksperimentalnih dokazov, zakaj nastane diabetes tipa 2 in da je današnje razumevanje nastanka diabetesa napačno.”
Dr. Mark Johnson, inštitut Laue Langevin iz Grenobla
Poleg magnetnih lastnosti pa sipanje nevtronov posreduje pomembno komplementarno sliko tudi o strukturi in dinamiki snovi k drugim eksperimentalnim tehnikam, kot so sipanje rentgenskih žarkov, jedrska magnetna resonanca in vibracijska spektroskopija, elektronska mikroskopija. S kombinacijo raziskav z nevtronskim sipanjem in računalniškimi simulacijami je znanstvenikom že uspelo pojasniti velik razpon vrednosti za elastičnost molekul DNK, meritve z nevtronsko reflektometrijo pa so omogočile tudi vpogled v začetno stopnjo tvorbe por v celičnih membranah.
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Javno snemanje #zdaj v #mafija! pic.twitter.com/YbI4sp9LTY
— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 9, 2017
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Nevtronsko sipanje je nova metoda, s katero se ukvarjajo tudi slovenski znanstveniki, z njeno pomočjo si lahko med drugim obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji. Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake in kakšna je pri tem vloga slovenskih znanstvenikov? Podkast smo posneli v študentski Kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Gosta sta bila dr. Franci Merzel s Kemijskega inštituta in dr. Matej Pregelj z Inštituta Jožefa Štefana, v Grenoble smo poklicali dr. Marka Johnsona.
Z metodo nevtronskega sipanja si lahko obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji
Magnetni materiali so ključni, da lahko danes na računalniške diske shranjujemo tudi več terabajtov podatkov. Prenos znanja o magnetizmu v industrijo se nazorno kaže tudi na področju sodobnih elektromotorjev, ki so manjši in uporabnejši kot nekoč: če jih je imel nekoč yugo manj kot 10, je v modernem avtomobilu več tisoč elektromotorjev. V prihodnosti si od magnetnih materialov obetamo še zanimivejše aplikacije, od kvantnega računalništva do direktne elektro-magnetne pretvorbe. Pri teh raziskavah ima zelo pomembno vlogo uporaba nevtronskega sipanja.
“S pomočjo sipanja nevtronov smo prišli do zelo jasnih eksperimentalnih dokazov, zakaj nastane diabetes tipa 2 in da je današnje razumevanje nastanka diabetesa napačno.”
Dr. Mark Johnson, inštitut Laue Langevin iz Grenobla
Poleg magnetnih lastnosti pa sipanje nevtronov posreduje pomembno komplementarno sliko tudi o strukturi in dinamiki snovi k drugim eksperimentalnim tehnikam, kot so sipanje rentgenskih žarkov, jedrska magnetna resonanca in vibracijska spektroskopija, elektronska mikroskopija. S kombinacijo raziskav z nevtronskim sipanjem in računalniškimi simulacijami je znanstvenikom že uspelo pojasniti velik razpon vrednosti za elastičnost molekul DNK, meritve z nevtronsko reflektometrijo pa so omogočile tudi vpogled v začetno stopnjo tvorbe por v celičnih membranah.
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Javno snemanje #zdaj v #mafija! pic.twitter.com/YbI4sp9LTY
— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 9, 2017
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov