Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bi raje dobili 17 dolarjev takoj ali 100 dolarjev čez eno leto? Frekvenca X se tokrat sprašuje o uspehu, ali še bolje rečeno – o poti do uspeha. Ameriški psiholog profesor David DeSteno je s psihološkimi eksperimenti ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost.
V knjigi Emotional Success: The Power of Gratitude, Compassion and Pride pod vprašaj postavlja uveljavljeno tezo, da je edina pot do uspeha garaško delo in odrekanje z močjo volje. O hvaležnosti, sočutju in ponosu bomo govorili z dr. Davidom DeStenom, fizikom in filozofom dr. Sašem Dolencem in nekdanjo vrhunsko plavalko, zdaj pa raziskovalko dr. Natašo Kejžar.
Določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost
Bi raje dobili 17 dolarjev takoj ali 100 dolarjev čez eno leto? Ameriški psiholog profesor David DeSteno je s psihološkimi eksperimenti ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost. Klasični test z marshmallowom je eden najbolj slavnih eksperimentov v psihologiji, prvi ga je naredil psiholog Walter Mischel. Postavil je en marshmallow pred otroka in mu rekel: lahko ga poješ zdaj, če pa počakaš 15 minut, da se vrnem, ti bom prinesel še enega. “Mischel je ugotovil, da so imeli tisti otroci, ki so bili zmožni počakati 15 minut na drugi marshmallow, boljše uspehe pozneje v življenju,” povzema DeSteno.
Gre torej za enostaven eksperiment, ki pa je pokazal precej rezultatov. Ekipa Davida DeStena je podoben test izvedla na odraslih. Namesto slaščic so uporabili denar, osnovna dilema je ostala ista. Uvedli pa so tudi nekaj spremenljivk – občutek hvaležnosti ali ponosa. “Večina ljudi zastavljene cilje skuša doseči z močjo volje, prisiliti se moramo k delu ali varčevanju. Jaz zagovarjam drugačno pot, uporabo moči čustev, ki vam lahko pomaga ohraniti nadzor nad samim sabo in zasledovanje svojih ciljev bolj uravnoteženo.”
V knjigi Emotional Success: The Power of Gratitude, Compassion and Pride pod vprašaj postavlja uveljavljeno tezo, da je edina pot do uspeha garaško delo in odrekanje z močjo volje.
“Čustva nam časovno oddaljene cilje predstavijo v taki obliki, da jih lažje dosežemo. Višje jih vrednotimo, če smo hvaležni, sočutni ali ponosni.” – dr. Sašo Dolenc
Dr. Nataša Kejžar je bila nekdaj vrhunska plavalka, danes je raziskovalka na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko ljubljanske Medicinske fakultete: “Samokontrola zame pomeni, da se lahko odrečeš užitku, ki ga ne potrebuješ nujno. Za “višje” cilje se takim stvarem jaz relativno lahko odrečem.”
? S psihološkimi eksperimenti so ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost.
? Ob 12.00 na @Val202 pic.twitter.com/bddiCqkECX
— Frekvenca X (@FrekvencaX) April 12, 2018
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Bi raje dobili 17 dolarjev takoj ali 100 dolarjev čez eno leto? Frekvenca X se tokrat sprašuje o uspehu, ali še bolje rečeno – o poti do uspeha. Ameriški psiholog profesor David DeSteno je s psihološkimi eksperimenti ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost.
V knjigi Emotional Success: The Power of Gratitude, Compassion and Pride pod vprašaj postavlja uveljavljeno tezo, da je edina pot do uspeha garaško delo in odrekanje z močjo volje. O hvaležnosti, sočutju in ponosu bomo govorili z dr. Davidom DeStenom, fizikom in filozofom dr. Sašem Dolencem in nekdanjo vrhunsko plavalko, zdaj pa raziskovalko dr. Natašo Kejžar.
Določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost
Bi raje dobili 17 dolarjev takoj ali 100 dolarjev čez eno leto? Ameriški psiholog profesor David DeSteno je s psihološkimi eksperimenti ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost. Klasični test z marshmallowom je eden najbolj slavnih eksperimentov v psihologiji, prvi ga je naredil psiholog Walter Mischel. Postavil je en marshmallow pred otroka in mu rekel: lahko ga poješ zdaj, če pa počakaš 15 minut, da se vrnem, ti bom prinesel še enega. “Mischel je ugotovil, da so imeli tisti otroci, ki so bili zmožni počakati 15 minut na drugi marshmallow, boljše uspehe pozneje v življenju,” povzema DeSteno.
Gre torej za enostaven eksperiment, ki pa je pokazal precej rezultatov. Ekipa Davida DeStena je podoben test izvedla na odraslih. Namesto slaščic so uporabili denar, osnovna dilema je ostala ista. Uvedli pa so tudi nekaj spremenljivk – občutek hvaležnosti ali ponosa. “Večina ljudi zastavljene cilje skuša doseči z močjo volje, prisiliti se moramo k delu ali varčevanju. Jaz zagovarjam drugačno pot, uporabo moči čustev, ki vam lahko pomaga ohraniti nadzor nad samim sabo in zasledovanje svojih ciljev bolj uravnoteženo.”
V knjigi Emotional Success: The Power of Gratitude, Compassion and Pride pod vprašaj postavlja uveljavljeno tezo, da je edina pot do uspeha garaško delo in odrekanje z močjo volje.
“Čustva nam časovno oddaljene cilje predstavijo v taki obliki, da jih lažje dosežemo. Višje jih vrednotimo, če smo hvaležni, sočutni ali ponosni.” – dr. Sašo Dolenc
Dr. Nataša Kejžar je bila nekdaj vrhunska plavalka, danes je raziskovalka na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko ljubljanske Medicinske fakultete: “Samokontrola zame pomeni, da se lahko odrečeš užitku, ki ga ne potrebuješ nujno. Za “višje” cilje se takim stvarem jaz relativno lahko odrečem.”
? S psihološkimi eksperimenti so ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost.
? Ob 12.00 na @Val202 pic.twitter.com/bddiCqkECX
— Frekvenca X (@FrekvencaX) April 12, 2018
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov