Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ameriška vesoljska agencija Nasa je razkrila, da so v 3,5 milijarde let starih skalah na Marsu odkrili še več organskih sestavin. Skozi leta zaznavajo tudi periodično nihanje metana v atmosferi. Izvor metana ni znan, dopuščajo možnost, da bi lahko bil potencialno tudi življenjski. S pazljivim visokotehnološkim “vohljanjem” že nekaj mesecev skuša ugotoviti izvor metana v Marsovi atmosferi tudi evropska misija ExoMars. Ta bi lahko bil tudi biološkega izvora. Kam vodijo sledi z Marsa, v posebnem intervjuju za Val 202 pojasnjuje dr. Oleg Korablev, vodja instrumenta za preučevanje metana na misiji Evropske vesoljske agencije. Strokovni sodelavec Frekvence X prof. Tomaž Zwitter pojasni aktualne astronomske dogodke.
Evropska misija ExoMars skuša s pazljivim visokotehnološkim "vohljanjem" ugotoviti izvor metana v Marsovi atmosferi. Ta bi lahko bil tudi biološkega izvora
Ameriška vesoljska agencija Nasa je razkrila, da so v 3,5 milijarde let starih skalah na Marsu odkrili še več organskih sestavin. Skozi leta zaznavajo tudi periodično nihanje metana v atmosferi. Izvor metana ni znan, dopuščajo možnost, da bi lahko bil potencialno tudi življenjski. S pazljivim visokotehnološkim “vohljanjem” že nekaj mesecev skuša ugotoviti izvor metana v Marsovi atmosferi tudi evropska misija ExoMars. Ta bi lahko bil tudi biološkega izvora.
Kam vodijo sledi z Marsa, v posebnem intervjuju za Val 202 pojasnjuje dr. Oleg Korablev, vodja instrumenta za preučevanje metana na misiji Evropske vesoljske agencije.
Prof. Korablev, vodo pogosto imenujemo osnovni gradnik življenja. Tudi metan in podobni plini na Zemlji so večinoma rezultat bioloških procesov. Je tako tudi na drugih planetih našega Osončja?
Voda pravzaprav ni gradnik življenja, je pa pogoj za življenje. Je nujno topilo in predpogoj za obstoj življenja, kot ga poznamo. Tako predvidevamo, da bi tudi morebitno življenje na drugih planetih temeljilo na vodi. Pomembno je, da je ta voda v tekočem stanju. Območje možnega obstoja tekoče vode imenujemo tudi naseljivo območje. V tekoči obliki bomo vodo našli le, če od domače zvezde nismo predaleč, saj je tam premrzlo in voda zmrzne, ali ji nismo preblizu, kjer je prevroče. Obstajajo pa tudi izjeme, recimo ledene lune, kjer drugi viri energije, kot je recimo gnetenje zaradi plimskih vplivov bližnjega planeta, lahko vodo ohranjajo v tekočem stanju. Torej je tekoča voda predpogoj za življenje. Gradnike življenja pa po oznakah elementov imenujemo “CHNOPS”, torej ogljik, vodik, dušik, kisik, fosfor in žveplo.
Na misiji Exomars, skupnem projektu Evropske in Ruske vesoljske agencije, ste vodja pomembnega instrumenta z imenom Raziskovalec kemije atmosfere. Če prav razumem, sedaj krožite okrog Marsa in skušate zaznati sledi različnih plinov, ki jih spušča rdeči planet. Kaj iščete in zakaj?
Res je, trenutno raziskujemo s tem zapletenim naborom instrumentov. To je skupni projekt, v katerem kot enakopravna partnerja nastopata Evropska vesoljska agencija in agencija Ruskozmos. Namen tega eksperimenta je preučevanje sledi plinov, ki prihajajo z Marsa, obenem pa raziskujemo tudi klimo in dolgoročne spremembe Marsove atmosfere. Želimo bolje razumeti fiziko in kemijo Marsove klime, obenem pa se pomen njegove atmosfere, ki ima manj kot stotino Zemljinega tlaka, kaže na primer v prašnih viharjih. Prejšnjo sredo smo tako zaznali začetek novega obsežnega, pravzaprav globalnega prašnega viharja na Marsu. Taki dogodki so precej redki, zadnji se je zgodil pred 7 leti. Seveda pa je končni cilj našega instrumenta študij kemije Marsove atmosfere. Nekateri od plinov, ki jih preučujemo, imajo lahko povezavo tudi z drugimi procesi, morda biološkimi, tektonskimi in vulkanskimi.
O vseh teh možnostih je sedaj precej govora, saj je Marsovo površje zelo puščavsko in neprijazno do življenja, obenem je Mars precej umirjen svet, ki je videti tektonsko mrtev in brez večje potresne aktivnosti. Glede metana vemo, da je ta na Zemlji večinoma posledica bioloških procesov, lahko pa nastane tudi drugače.
Kako je s tem na Marsu, še ne vemo, velika uganka pa je, da vidimo, da se njegova prisotnost s časom spreminja. Morda metan prihaja iz žepkov pod površjem, kar so predlagali kolegi, ki raziskujejo z marsovskim vozilom Radovednost, vendar to ni edina možnost. Pričakujemo, da bodo naše sistematične globalne meritve lahko pojasnile, od kod prihaja ta metan.
Vodo in različne organske molekule, ki imajo morda biološki izvor, najdemo tudi na Marsovem površju. Lahko komentirate teden dni staro Nasino objavo rezultatov, ki so jih dobili z vozilom Radovednost, ki se vozi po rdečem planetu?
Člani Marsovega znanstvenega laboratorija, ki raziskuje z vozilom Radovednost, so objavili dve raziskavi. Merijo atmosferski metan, pa tudi prisotnost organskih snovi tik pod površjem. V prvi raziskavi so bolj natančno preučili meritve atmosferskega metana, ki jih izvajajo že 6 let. Našli so povezavo med zastopanostjo atmosferskega metana in letnimi časi na Marsu. Domnevajo, da spremembe temperature lahko sprostijo metan iz majhnih žepkov pod površjem. Je pa metana zelo malo, na eno metanovo molekulo pride več kot milijarda drugih molekul v atmosferi. Atmosfera je tudi zelo redka, saj je njen tlak manj od stotine tistega, ki ga imamo na Zemlji. Tako točnost teh njihovih meritev ni posebej dobra.
“Prepričan sem, da bodo ljudje že kmalu leteli na Mars. Kolonizacija Marsa ali spreminjanje njegove klime pa zveni le kot fantastika, ki je morda uresničljiva šele v nekaj stoletjih.”
Z drugo raziskavo so odkrili organske molekule v Marsovih tleh. Preučevali so sedimentne kamnine, ki so nastale pred tremi in pol milijardami let. Torej so zelo stare, saj je starost samega Marsa ali Zemlje zelo podobna, to je 4,65 milijarde let. Na Zemlji tako starih kamnin skoraj ni, saj se njeno površje stalno preoblikuje. Tektonika plošč povzroča premikanje celin in njihovo podrivanje, Zemlja je res zelo aktiven planet. Mars pa je videti kot mrtev planet, stare kamnine so lahko dobro ohranjene in hranijo torej zapis o pogojih, ki so vladali pred milijardami let. V teh starih plasteh so sedaj prvič zagotovo odkrili organske snovi. Njihovega izvora ne poznamo, lahko so nastale na Marsu ali pa so jih prinesli meteoriti, ki so marsikdaj ostanek kometov, v kometih pa je znano, da je precej organske snovi. Kakorkoli, gre za prvo nedvoumno odkritje same organske snovi, saj so prejšnje trditve iz konca leta 2013 le domnevale o zaznavi sledi organskih snovi, ki je razpadla pod vplivom kozmičnega sevanja. To se mi zdi zelo zanimivo.
Mars ni edina tarča. Sodelujete v projektu, s katerim bi želeli pristati na Marsovi luni Fobos, tam nabrati vzorce kamnin in jih prinesti na Zemljo. Zanimajo vas tudi raziskave Venere. Kaj vas zanima na teh oddaljenih svetovih?
Glede Fobosa je jasno, da imamo težave. Več let smo pripravljali to misijo, ki pa žal ni nikoli zapustila tirnice okoli Zemlje. Cilj misije, ki bi prinesla vzorce s tako starega telesa, kot je Marsova luna Fobos, je, da bi v laboratoriju lahko preučili vzorec snovi, ki izvira iz samih začetkov Osončja. Tako bi lahko domnevali, kakšna je bila kemična sestava ob trenutku nastanka našega Osončja, saj je glede tega še marsikaj negotovega. Ta misija se žal ni uresničila. Po več predlogih v Evropi so sedaj temu cilju najbližje Japonci z misijo MMX, v prevodu Raziskovalec Marsovih lun. Japonci gradijo na uspehu njihove pretekle misije Hayabusa, ki je na Zemljo vrnila vzorec z enega od asteroidov. Izstrelitev misije MMX načrtujejo za leto 2024.
Tu smo govorili o raziskovanju otroštva našega Osončja. Omenili pa ste tudi Venero. Venera je članica skupine Zemlji podobnih planetov, poleg nje sta še Mars in Merkur. Ta telesa so kamnita, ostali planeti v našem Osončju pa so plinasti in po sestavi bližje Soncu, taka sta na primer Jupiter ali Saturn. Seveda nas zanimajo druga telesa podobna Zemlji. Tu je Venera posebnost. Po velikosti, masi ali njeni razdalji od Sonca je zelo podobna Zemlji. Vendar je na Venerinem površju grozno vroče, tam je povsem podivjan efekt tople grede. Obdaja jo zelo gosta atmosfera iz ogljikovega dioksida in sledov vode, kar dvigne površinsko temperaturo za skoraj 500 stopinj. Preučevanje Venere nam torej lahko odgovori na vprašanje, kaj se lahko zgodi, če na planetu efekt tople grede pobegne nadzoru. Na Zemlji imamo sedaj dokaze, da zaradi izpustov ogljikovega dioksida in kurjenja organskih goriv prihaja do globalnega segrevanja. Zemljina klima je bila stotine milijonov let zelo stabilna, sedaj pa bi jo to ravnanje lahko pognalo v katastrofo. Venera je torej naša skrajnost, ki nas lahko uči o naši Zemlji.
Na koncu mi dovolite neformalno vprašanje. Sedaj je jasno, da so bili pogoji na Marsu včasih prijazni do življenja, sedaj pa je to suha in mrzla puščava. Vseeno pa beremo, da bomo na Mars poslali ljudi in tam celo ustanovili stalne naselbine. Kakšni so vaši komentarji in osebni odnos do takih aktivnosti?
Onkraj Lune, ki pa nima ozračja, je Mars verjetno edino telo, ki bi lahko postalo človeški cilj. Prepričan sem, da bodo tja leteli ljudje, morda že kmalu. So težave, ki jih je težko rešiti, kot je sevanje med potjo proti Marsu in na njegovem površju. Vendar so obiski ali celo dolgotrajna naselbina mogoči. Če pa govorimo o kolonizaciji Marsa ali spreminjanju njegove klime v tako bližje zemeljski, to zaenkrat zveni le kot fantastika, ki je morda uresničljiva šele v stoletjih. Torej osebno mislim, da moramo skrbeti za našo Zemljo in se izogibati onesnaževanju, klimatskim spremembam ali pregosti naseljenosti. Zares je ne smemo prehitro pokvariti.
Profesor Korablev, najlepša hvala za vaše odgovore. Zelo se veselimo objave vaših odkritij na Marsu, ki jo načrtujete čez kak mesec, imamo prav?
Približno v mesecu dni imamo v Nemčiji sestanek znanstvene ekipe. Morda se bomo odločili za krajšo javno objavo. Popolno objavo vseh rezultatov misije pa pričakujemo septembra na konferenci Euroscience v Berlinu, tu pa je še konferenca COSPAR julija v Pasadeni v ZDA.
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je razkrila, da so v 3,5 milijarde let starih skalah na Marsu odkrili še več organskih sestavin. Skozi leta zaznavajo tudi periodično nihanje metana v atmosferi. Izvor metana ni znan, dopuščajo možnost, da bi lahko bil potencialno tudi življenjski. S pazljivim visokotehnološkim “vohljanjem” že nekaj mesecev skuša ugotoviti izvor metana v Marsovi atmosferi tudi evropska misija ExoMars. Ta bi lahko bil tudi biološkega izvora. Kam vodijo sledi z Marsa, v posebnem intervjuju za Val 202 pojasnjuje dr. Oleg Korablev, vodja instrumenta za preučevanje metana na misiji Evropske vesoljske agencije. Strokovni sodelavec Frekvence X prof. Tomaž Zwitter pojasni aktualne astronomske dogodke.
Evropska misija ExoMars skuša s pazljivim visokotehnološkim "vohljanjem" ugotoviti izvor metana v Marsovi atmosferi. Ta bi lahko bil tudi biološkega izvora
Ameriška vesoljska agencija Nasa je razkrila, da so v 3,5 milijarde let starih skalah na Marsu odkrili še več organskih sestavin. Skozi leta zaznavajo tudi periodično nihanje metana v atmosferi. Izvor metana ni znan, dopuščajo možnost, da bi lahko bil potencialno tudi življenjski. S pazljivim visokotehnološkim “vohljanjem” že nekaj mesecev skuša ugotoviti izvor metana v Marsovi atmosferi tudi evropska misija ExoMars. Ta bi lahko bil tudi biološkega izvora.
Kam vodijo sledi z Marsa, v posebnem intervjuju za Val 202 pojasnjuje dr. Oleg Korablev, vodja instrumenta za preučevanje metana na misiji Evropske vesoljske agencije.
Prof. Korablev, vodo pogosto imenujemo osnovni gradnik življenja. Tudi metan in podobni plini na Zemlji so večinoma rezultat bioloških procesov. Je tako tudi na drugih planetih našega Osončja?
Voda pravzaprav ni gradnik življenja, je pa pogoj za življenje. Je nujno topilo in predpogoj za obstoj življenja, kot ga poznamo. Tako predvidevamo, da bi tudi morebitno življenje na drugih planetih temeljilo na vodi. Pomembno je, da je ta voda v tekočem stanju. Območje možnega obstoja tekoče vode imenujemo tudi naseljivo območje. V tekoči obliki bomo vodo našli le, če od domače zvezde nismo predaleč, saj je tam premrzlo in voda zmrzne, ali ji nismo preblizu, kjer je prevroče. Obstajajo pa tudi izjeme, recimo ledene lune, kjer drugi viri energije, kot je recimo gnetenje zaradi plimskih vplivov bližnjega planeta, lahko vodo ohranjajo v tekočem stanju. Torej je tekoča voda predpogoj za življenje. Gradnike življenja pa po oznakah elementov imenujemo “CHNOPS”, torej ogljik, vodik, dušik, kisik, fosfor in žveplo.
Na misiji Exomars, skupnem projektu Evropske in Ruske vesoljske agencije, ste vodja pomembnega instrumenta z imenom Raziskovalec kemije atmosfere. Če prav razumem, sedaj krožite okrog Marsa in skušate zaznati sledi različnih plinov, ki jih spušča rdeči planet. Kaj iščete in zakaj?
Res je, trenutno raziskujemo s tem zapletenim naborom instrumentov. To je skupni projekt, v katerem kot enakopravna partnerja nastopata Evropska vesoljska agencija in agencija Ruskozmos. Namen tega eksperimenta je preučevanje sledi plinov, ki prihajajo z Marsa, obenem pa raziskujemo tudi klimo in dolgoročne spremembe Marsove atmosfere. Želimo bolje razumeti fiziko in kemijo Marsove klime, obenem pa se pomen njegove atmosfere, ki ima manj kot stotino Zemljinega tlaka, kaže na primer v prašnih viharjih. Prejšnjo sredo smo tako zaznali začetek novega obsežnega, pravzaprav globalnega prašnega viharja na Marsu. Taki dogodki so precej redki, zadnji se je zgodil pred 7 leti. Seveda pa je končni cilj našega instrumenta študij kemije Marsove atmosfere. Nekateri od plinov, ki jih preučujemo, imajo lahko povezavo tudi z drugimi procesi, morda biološkimi, tektonskimi in vulkanskimi.
O vseh teh možnostih je sedaj precej govora, saj je Marsovo površje zelo puščavsko in neprijazno do življenja, obenem je Mars precej umirjen svet, ki je videti tektonsko mrtev in brez večje potresne aktivnosti. Glede metana vemo, da je ta na Zemlji večinoma posledica bioloških procesov, lahko pa nastane tudi drugače.
Kako je s tem na Marsu, še ne vemo, velika uganka pa je, da vidimo, da se njegova prisotnost s časom spreminja. Morda metan prihaja iz žepkov pod površjem, kar so predlagali kolegi, ki raziskujejo z marsovskim vozilom Radovednost, vendar to ni edina možnost. Pričakujemo, da bodo naše sistematične globalne meritve lahko pojasnile, od kod prihaja ta metan.
Vodo in različne organske molekule, ki imajo morda biološki izvor, najdemo tudi na Marsovem površju. Lahko komentirate teden dni staro Nasino objavo rezultatov, ki so jih dobili z vozilom Radovednost, ki se vozi po rdečem planetu?
Člani Marsovega znanstvenega laboratorija, ki raziskuje z vozilom Radovednost, so objavili dve raziskavi. Merijo atmosferski metan, pa tudi prisotnost organskih snovi tik pod površjem. V prvi raziskavi so bolj natančno preučili meritve atmosferskega metana, ki jih izvajajo že 6 let. Našli so povezavo med zastopanostjo atmosferskega metana in letnimi časi na Marsu. Domnevajo, da spremembe temperature lahko sprostijo metan iz majhnih žepkov pod površjem. Je pa metana zelo malo, na eno metanovo molekulo pride več kot milijarda drugih molekul v atmosferi. Atmosfera je tudi zelo redka, saj je njen tlak manj od stotine tistega, ki ga imamo na Zemlji. Tako točnost teh njihovih meritev ni posebej dobra.
“Prepričan sem, da bodo ljudje že kmalu leteli na Mars. Kolonizacija Marsa ali spreminjanje njegove klime pa zveni le kot fantastika, ki je morda uresničljiva šele v nekaj stoletjih.”
Z drugo raziskavo so odkrili organske molekule v Marsovih tleh. Preučevali so sedimentne kamnine, ki so nastale pred tremi in pol milijardami let. Torej so zelo stare, saj je starost samega Marsa ali Zemlje zelo podobna, to je 4,65 milijarde let. Na Zemlji tako starih kamnin skoraj ni, saj se njeno površje stalno preoblikuje. Tektonika plošč povzroča premikanje celin in njihovo podrivanje, Zemlja je res zelo aktiven planet. Mars pa je videti kot mrtev planet, stare kamnine so lahko dobro ohranjene in hranijo torej zapis o pogojih, ki so vladali pred milijardami let. V teh starih plasteh so sedaj prvič zagotovo odkrili organske snovi. Njihovega izvora ne poznamo, lahko so nastale na Marsu ali pa so jih prinesli meteoriti, ki so marsikdaj ostanek kometov, v kometih pa je znano, da je precej organske snovi. Kakorkoli, gre za prvo nedvoumno odkritje same organske snovi, saj so prejšnje trditve iz konca leta 2013 le domnevale o zaznavi sledi organskih snovi, ki je razpadla pod vplivom kozmičnega sevanja. To se mi zdi zelo zanimivo.
Mars ni edina tarča. Sodelujete v projektu, s katerim bi želeli pristati na Marsovi luni Fobos, tam nabrati vzorce kamnin in jih prinesti na Zemljo. Zanimajo vas tudi raziskave Venere. Kaj vas zanima na teh oddaljenih svetovih?
Glede Fobosa je jasno, da imamo težave. Več let smo pripravljali to misijo, ki pa žal ni nikoli zapustila tirnice okoli Zemlje. Cilj misije, ki bi prinesla vzorce s tako starega telesa, kot je Marsova luna Fobos, je, da bi v laboratoriju lahko preučili vzorec snovi, ki izvira iz samih začetkov Osončja. Tako bi lahko domnevali, kakšna je bila kemična sestava ob trenutku nastanka našega Osončja, saj je glede tega še marsikaj negotovega. Ta misija se žal ni uresničila. Po več predlogih v Evropi so sedaj temu cilju najbližje Japonci z misijo MMX, v prevodu Raziskovalec Marsovih lun. Japonci gradijo na uspehu njihove pretekle misije Hayabusa, ki je na Zemljo vrnila vzorec z enega od asteroidov. Izstrelitev misije MMX načrtujejo za leto 2024.
Tu smo govorili o raziskovanju otroštva našega Osončja. Omenili pa ste tudi Venero. Venera je članica skupine Zemlji podobnih planetov, poleg nje sta še Mars in Merkur. Ta telesa so kamnita, ostali planeti v našem Osončju pa so plinasti in po sestavi bližje Soncu, taka sta na primer Jupiter ali Saturn. Seveda nas zanimajo druga telesa podobna Zemlji. Tu je Venera posebnost. Po velikosti, masi ali njeni razdalji od Sonca je zelo podobna Zemlji. Vendar je na Venerinem površju grozno vroče, tam je povsem podivjan efekt tople grede. Obdaja jo zelo gosta atmosfera iz ogljikovega dioksida in sledov vode, kar dvigne površinsko temperaturo za skoraj 500 stopinj. Preučevanje Venere nam torej lahko odgovori na vprašanje, kaj se lahko zgodi, če na planetu efekt tople grede pobegne nadzoru. Na Zemlji imamo sedaj dokaze, da zaradi izpustov ogljikovega dioksida in kurjenja organskih goriv prihaja do globalnega segrevanja. Zemljina klima je bila stotine milijonov let zelo stabilna, sedaj pa bi jo to ravnanje lahko pognalo v katastrofo. Venera je torej naša skrajnost, ki nas lahko uči o naši Zemlji.
Na koncu mi dovolite neformalno vprašanje. Sedaj je jasno, da so bili pogoji na Marsu včasih prijazni do življenja, sedaj pa je to suha in mrzla puščava. Vseeno pa beremo, da bomo na Mars poslali ljudi in tam celo ustanovili stalne naselbine. Kakšni so vaši komentarji in osebni odnos do takih aktivnosti?
Onkraj Lune, ki pa nima ozračja, je Mars verjetno edino telo, ki bi lahko postalo človeški cilj. Prepričan sem, da bodo tja leteli ljudje, morda že kmalu. So težave, ki jih je težko rešiti, kot je sevanje med potjo proti Marsu in na njegovem površju. Vendar so obiski ali celo dolgotrajna naselbina mogoči. Če pa govorimo o kolonizaciji Marsa ali spreminjanju njegove klime v tako bližje zemeljski, to zaenkrat zveni le kot fantastika, ki je morda uresničljiva šele v stoletjih. Torej osebno mislim, da moramo skrbeti za našo Zemljo in se izogibati onesnaževanju, klimatskim spremembam ali pregosti naseljenosti. Zares je ne smemo prehitro pokvariti.
Profesor Korablev, najlepša hvala za vaše odgovore. Zelo se veselimo objave vaših odkritij na Marsu, ki jo načrtujete čez kak mesec, imamo prav?
Približno v mesecu dni imamo v Nemčiji sestanek znanstvene ekipe. Morda se bomo odločili za krajšo javno objavo. Popolno objavo vseh rezultatov misije pa pričakujemo septembra na konferenci Euroscience v Berlinu, tu pa je še konferenca COSPAR julija v Pasadeni v ZDA.
Po navdihu projekta Večer zvokov finskega nacionalnega radia v dvodelni seriji raziskujemo zvočni spomin.
Didier Queloz je profesor fizike na Univerzi v Cambridgeu in na ženevski univerzi. Leta 2019 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za "odkritje eksoplaneta, ki kroži okoli soncu podobne zvezde". V intervjuju za Val 202 se je spomnil časov sredi 90. let, ko je odkritju o najdenem planetu verjel le on sam. Danes pa – kako povedno – v tej veji fizike deluje več tisoč raziskovalcev, obeta celo, da preseže samo mater astrofiziko. 56-letni Švicar je jasen in neizprosno odkrit o neumnosti razpredanj o potovanju na oddaljene svetove, saj moramo najprej poskrbeti za naš planet. Da je Zemlja edini dom, ki ga imamo, in da smo bili ustvarjeni zanj in na njem, pa tudi o tem, da je Elon Musk norec.
Tudi v Frekvenci bomo primaknili piko letošnjemu letu, a revizije se ne lotevamo sami, ampak ob pomoči nekaterih letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev. Tako boste lahko slišali, kakšni raziskovalni uspehi so njim prinesli to prestižno nacionalno priznanje v znanosti in kaj je po njihovem zaznamovalo globalno znanstveno leto. Pregled je ob njihovi pomoči pripravila Maja Ratej.
Osemmilijardti človek se je letos rodil v Dominikanski republiki, sedemmilijardti leta 2011 v Bangladešu, danes 23-letni Sarajevčan Adnan Mević je bil leta 1999 šestmilijardti človek na svetu, leta 1986 pa so za petmilijardtega Zemljana proglasili v Zagrebu rojenega Mateja Gasparja. Različne institucije poskušajo čim natančneje izračunati dan, ko naj bi število prebivalcev sveta doseglo okroglo mejo, a to so le ocene, ki se med seboj razlikujejo.
Prilagajanje na podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in kakovost javnih storitev ter učinkovito spopadanje z epidemijo so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje. Toda stanje javne razprave je tudi na teh področjih zelo polarizirano in daleč od konstruktivne izmenjave argumentov in iskanja soglasja. Zakaj je družba tako ideološka polarizirana in zakaj je to škodljivo? Kakšna je odgovornost medijev in resnična moč družabnih omrežij? Kdaj je lahko polarizacija tudi koristna? Sogovorniki: novinar in proučevalec polarizacije Kurt Strand, politolog in sociolog Luca Versteegen in filozof Sašo Dolenc.
November je prinesel podnebno konferenco COP, na kateri je veliko pomembnih tem ostalo v ozadju, vseeno pa smo videli tudi določene premike. Začeli smo razmišljati o tem, kako bi ukinili prestopne sekunde, Nasa je proti Luni poslala najmočnejšo raketo doslej, število Zemljanov je doseglo osem milijard, v Sloveniji pa smo pridobili projekt na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno kariero. Pregledamo najbolj izstopajočo ponudbo znanstvenega čtiva na knjižnih sejmih, ob tednu Univerze v Ljubljani pa poudarimo najnovejše raziskovalne dosežke.
Napovedovanje tridimenzionalnih oblik proteinov je pomembno za načrtovanje novih zdravil, poznavanje življenjskih procesov in bolezni. Če se je na tem področju napredek dogajal počasi, pa v zadnjih štirih letih strukturna biologija doživlja ponovni razcvet. Pojavila se je namreč umetna inteligenca, ki je napovedala oblike 200 milijonov proteinov. To se še ni zgodilo. Alpha Fold 2 je revolucionarni algoritem, brez katerega si raziskovalci ne predstavljajo več svojega dela. Eksperimentalno določevanje strukture je namreč zelo zahtevno in drago opravilo, Alpha Fold 2 pa lahko iz zaporedja aminokislin napove oziroma ugane 3D strukturo proteina. Kaj so nevronske mreže in kaj imajo skupnega z človeškimi nevroni, kako deluje umetna inteligenca in zakaj je tako pomembna pri raziskovanju na področju proteinov, pa v sklepni epizodi serije Proteini, gradniki življenja.
Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … V prvi epizodi serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo njihovo tridimenzionalno obliko. S tem znanjem lahko namreč bolje razumemo procese življenja, imamo vpogled v številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. V drugi epizodi tridelne serije Proteini, gradniki življenja se spoznamo z načinom za določanje tridimenzionalne oblike molekul - s krioelektronsko mikroskopijo. Obiščemo tudi laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji in pokličemo Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije. Pa še to: na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so nam natisnili model 3D-proteina, več o njegovi obliki pove prof. Metod Frlic, predstojnik oddelka za kiparstvo.
Nova miniserija Frekvence X se bo tokrat podala v skrivnostni svet proteinov. Čeprav to zveni enostavno, bomo v prihodnjih epizodah naše znanstvene oddaje poskušali zaplavati v nekoliko bolj zahtevne vode preučevanja proteinov. Pa ne tistih, ki jih uživamo, temveč takšnih, lahko jim rečemo kar molekularni stroji, ki nam omogočajo življenje. Tistih, ki so že v našem telesu. Če poenostavimo, so proteini nekakšni mali delavci, precej manjši od celic. So encimi, ki omogočajo kemijske reakcije, recimo prebavo hrane. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah prenaša kisik po telesu. Proteini so gradniki našega življenja. V prvi epizodi se tako spoznavamo z njihovo tridimenzionalno obliko in s tem, zakaj je poznavanje te oblike pomembno v znanosti, sploh na področju poznavanja bolezni in načrtovanja novih zdravil. Sprehodimo se skozi nobelovce, ki so gradili to piramido znanja o proteinih, in ugotavljamo, kakšni so začetki napovedovanja oblik proteinov ob pomoči računalnikov.
Stroju je uspelo tisto, česar človek ni zmogel. S pomočjo umetne inteligence AlphaFold2 so pred dvema letoma napovedali tridimenzionalno obliko 200 milijonov proteinov. Prej smo jih poznali približno 170 tisoč. V novi seriji Frekvence X se bomo spraševali, zakaj sploh je pomembno poznati oblike proteinov, kaj znanstvenikom ena oblika proteina pove o njegovih lastnostih, kaj sploh so proteini? Zanimali nas bodo tisti molekularni stroji, ki nam omogočajo, da živimo. Proteini v našem telesu. Pridružite se nam naslednje tri četrtke, naročite se na podkast, da česa ne zamudite.
"Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev." Pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva.
So imeli neandertalci družinsko življenje, kako je strašna kuga vplivala na sodobne avtoimune bolezni pri ljudeh in ali je res, da nekoč popolnih sončnih mrkov na Zemlji sploh ni bilo mogoče videti? V Frekvenci X smo se poglobili v oktobrske znanstvene objave in spremljamo sveže novice v znanosti. Vrsto zanimivosti v povezavi z vesoljem bo komentirala astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, gostujoča urednica pa bo profesorica farmacije Nataša Karas Kuželički, ki na Facebooku objavlja na forumu Science Mamas'. Ravno pravi odmerek aktualnega v znanosti pa začinimo še s poezijo!
Morda se spomnite, aprila 2019 smo si lahko črno luknjo prvič ogledali na fotografiji. Podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Za tokratno Frekvenco X smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero.
V Frekvenci X obračamo pogled proti tehnologijam, s katerimi naj bi izvedli zeleni prehod in razogljičenje družb. Veliko govorimo o zelenem prehodu, trajnostni družbi in ogljični nevtralnosti. Poenostavljeno si predstavljamo, da bi morali le odpraviti presežne izpuste CO2 in energijo pridobivati brez njih. A kaj vse to v resnici zahteva? Smo res na poti proti čudežni tehnološki rešitvi, ki bo odpravila okoljsko krizo?
Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.
Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
Neveljaven email naslov