Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija "baby boom" generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje?
Serija: Akademskih 100.
Druga epizoda: Veter v jadrih upora.
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kdaj je univerza s svojo študentarijo in svojo uporno držo orala nove brazde v slovenski družbi? Je tega sposobna še danes?
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija “baby boom” generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati na okoljsko pereče teme in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje? Vse to so teme druge epizode Akademskih 100.
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Za Radiem Kričač, edinim tovrstnim radiem, ki je oddajal na okupiranih ozemljih, so delovali študenti elektrotehniške fakultete. Iz ilegale je oddal 50 radijskih oddaj. V oddaji lahko slišite njegov prepoznaven glas, tedaj še študenta Milana Osredkarja, organizacijo radia so zaupali Milku Goršiču, v ekipi je bila tudi študentka Vida Lasič.
V drugi svetovni vojni se je sicer edinkrat zgodilo, da je ljubljanska univerza začasno prenehala delovati, in sicer je bilo to od novembra 1943 do maja 1945.
Študentje v Ljubljani so leta 1968 obrnili znameniti pariški rek: “Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče.” Franci Pivec: “Živeli smo v nemogočem stanju, nič od tistega, kar smo govorili, ni bilo res. Zato sem obrnil to geslo v ‘Bodimo nemogoči, zahtevajmo realnost’.”
O letu 1968 smo ob 50-letnici tega gibanja pripravili serijo Izgubljeni v revolucijah, ki podrobno analizira tisti čas, od Pariza prek Ljubljane do Beograda.
Študentje so po besedah sogovornikov v slovenski družbi orali števile brazde. Profesor na Pedagoški fakulteti, ki se je na univerzo vpisal l. 1970, dr. Pavel Zgaga na prvo mesto postavlja vprašanje družbene neenakosti. “Študirali so hčere in sinovi bogatih in izobraženih Slovencev, periferija je imela veliko večje težave pri osvajanju izobrazbe.” To se je povezovalo s političnimi vprašanji tistega časa. “To je bil čas Kavčičeve vlade, liberalizma, večanja svobode. Študentsko gibanje je imelo tudi izrazit mirovni podton.” Še ena brazda, ki je nastajala in je bila ena od najbolj izrazitih, je bila po mnenju Zgage umetniška, do izraza so prišle tudi zahteve po enakosti spolov. Ob politični, mirovniški, umetniško-avantgardni in emancipatorni pa so se tedaj pojavili obrisi še ene brazde, ki je bila za tedanji slovenski čas in prostor izrazito nova in nenavadna. “Študenti z začetka 70. so bili pionirji prvih ekoloških gibanj pri nas.”
Druga zgodba, ki ji namenjamo pozornost, je množičen študentski protest pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani leta 1971. Povod zanj je bil neznosen prometni hrup na Aškerčevi cesti. “Znotraj je bilo tako glasno, da včasih nisi slišal niti profesorja,” se spominja Zgaga. Protestu je kmalu sledila še zasedba fakultete. “Ta zasedba je bila neke vrste eksperiment svobodne univerze. V tistem tednu smo se več naučili kot v vseh štirih letih, zlasti s tega vidika, kako biti aktiven državljan,” pripoveduje filozof dr. Darko Štrajn, ki je prisostvoval zasedbi v sedemdesetih.
Zasedba se je leta 2012 ponovila. Od blizu jo je spremljal tudi upokojeni profesor sociologije kulture na Filozofski fakulteti dr. Rastko Močnik: “Razlika med zasedbama 1971 in 2012 je bila v tem, da smo bili mi arogantni in smo vedeli manj kot naši učitelji, a nas to ni motilo. Sedanji študenti so bili izjemno vljudni in so večkrat vedeli več kot njihovi učitelji.”
“Biti utopično gibanje je velikanski privilegij. Ni treba misliti na to, kako bo zadeva potekala in kako bo nastal neki nov red. Študentarija mora provocirati! Utopična dimenzija, ki jo imajo študentska gibanja, je po svoji naravi taka, da raje razbija, kot pa gradi.” – Pavel Zgaga.
“Včasih so bili študenti bolj odprti,” se spominja profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Blaž Repe, “poznal sem njihove osebne zgodbe, oni so poznali moje. Danes vem o njih bistveno manj. Tudi med seboj se ne družijo, na terenskih vajah je tišina, med seboj se ne pogovarjajo.” Po njegovih besedah je sodobne generacije mladih težje aktivirati, da bi se pridružili večjemu protestu. “To, kar smatrajo, da morajo opraviti, je, da se na dogodek na družabnih omrežjih prijavijo, da jih zanima. S tem, menijo, so opravili svojo okoljsko ali državljansko dolžnost. Morda še objavijo kakšno fotografijo, srce parajoč video … in to je to.”
Kljub temu ga veseli, da je tudi danes del študentov, ki so pripravljeni narediti nekaj več, organizirati dogodek in pri njem sodelovati. “Kakšen je pa odziv, pa težko rečem. Povprečno se jih manj prime kot v preteklosti.”
Profesor sociologije dr. Rastko Močnik ta fenomen pojasnjuje takole: “Danes je situacija tako huda, da si ne morete privoščiti upora, niti odpora, še eksistence ne. Revolucije se ne delajo takrat, ko so tisti, ki se upirajo, v najhujšem položaj; takrat je treba poskrbeti za preživetje.” Profesor na Pedagoški fakulteti dr. Pavel Zgaga dodaja, da je dominantna kategorija današnjega časa varnost in ne svoboda. “Paziti je treba, previden je treba biti; ne smete se povezovati, poskrbeti morate, da boste sami dobili službo.” Ta generacija je po njegovo enako moralna kot vse prejšnje, a “gre za vprašanje družbenih okoliščin, v katerih mladi živijo danes. Mi nismo živeli v takšnih, nam so pihali v jadra klice svobode.”
V oddaji spoznamo tudi generacijo diplomantov prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki so jeseni zaznamovali natanko 50 let, odkar so diplomirali. Sogovornika sta bila Pavle Jakopič in Drago Ternovšek. Pravna fakulteta je bila tedaj še v zdajšnji stavbi univerze na Kongresnem trgu. “Čeprav je bila stara, je v njej kraljeval duh mladosti, naš duh,” se spominja Jakopič.
*Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, filozof in sociolog dr. Pavel Zgaga, geograf dr. Blaž Repe, Franci Pivec, dijaki, ki smo jih posneli ob robu septembrskega Inovacijskega kampa v Zrečah, mimoidoči študenti Univerze v Ljubljani, s katerimi se je pogovarjala Tina Šoln, slišali ste lahko arhivsko gradivo iz filmskega gradiva avtorja Želimirja Žilnika iz leta 1971 in arhivsko gradivo RTV Slovenija o Kričaču iz leta 1973. Pomešali smo se tudi med generacijo pravnikov, ki so diplomirali pred natanko 50 leti.
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija "baby boom" generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje?
Serija: Akademskih 100.
Druga epizoda: Veter v jadrih upora.
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kdaj je univerza s svojo študentarijo in svojo uporno držo orala nove brazde v slovenski družbi? Je tega sposobna še danes?
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija “baby boom” generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati na okoljsko pereče teme in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje? Vse to so teme druge epizode Akademskih 100.
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Za Radiem Kričač, edinim tovrstnim radiem, ki je oddajal na okupiranih ozemljih, so delovali študenti elektrotehniške fakultete. Iz ilegale je oddal 50 radijskih oddaj. V oddaji lahko slišite njegov prepoznaven glas, tedaj še študenta Milana Osredkarja, organizacijo radia so zaupali Milku Goršiču, v ekipi je bila tudi študentka Vida Lasič.
V drugi svetovni vojni se je sicer edinkrat zgodilo, da je ljubljanska univerza začasno prenehala delovati, in sicer je bilo to od novembra 1943 do maja 1945.
Študentje v Ljubljani so leta 1968 obrnili znameniti pariški rek: “Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče.” Franci Pivec: “Živeli smo v nemogočem stanju, nič od tistega, kar smo govorili, ni bilo res. Zato sem obrnil to geslo v ‘Bodimo nemogoči, zahtevajmo realnost’.”
O letu 1968 smo ob 50-letnici tega gibanja pripravili serijo Izgubljeni v revolucijah, ki podrobno analizira tisti čas, od Pariza prek Ljubljane do Beograda.
Študentje so po besedah sogovornikov v slovenski družbi orali števile brazde. Profesor na Pedagoški fakulteti, ki se je na univerzo vpisal l. 1970, dr. Pavel Zgaga na prvo mesto postavlja vprašanje družbene neenakosti. “Študirali so hčere in sinovi bogatih in izobraženih Slovencev, periferija je imela veliko večje težave pri osvajanju izobrazbe.” To se je povezovalo s političnimi vprašanji tistega časa. “To je bil čas Kavčičeve vlade, liberalizma, večanja svobode. Študentsko gibanje je imelo tudi izrazit mirovni podton.” Še ena brazda, ki je nastajala in je bila ena od najbolj izrazitih, je bila po mnenju Zgage umetniška, do izraza so prišle tudi zahteve po enakosti spolov. Ob politični, mirovniški, umetniško-avantgardni in emancipatorni pa so se tedaj pojavili obrisi še ene brazde, ki je bila za tedanji slovenski čas in prostor izrazito nova in nenavadna. “Študenti z začetka 70. so bili pionirji prvih ekoloških gibanj pri nas.”
Druga zgodba, ki ji namenjamo pozornost, je množičen študentski protest pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani leta 1971. Povod zanj je bil neznosen prometni hrup na Aškerčevi cesti. “Znotraj je bilo tako glasno, da včasih nisi slišal niti profesorja,” se spominja Zgaga. Protestu je kmalu sledila še zasedba fakultete. “Ta zasedba je bila neke vrste eksperiment svobodne univerze. V tistem tednu smo se več naučili kot v vseh štirih letih, zlasti s tega vidika, kako biti aktiven državljan,” pripoveduje filozof dr. Darko Štrajn, ki je prisostvoval zasedbi v sedemdesetih.
Zasedba se je leta 2012 ponovila. Od blizu jo je spremljal tudi upokojeni profesor sociologije kulture na Filozofski fakulteti dr. Rastko Močnik: “Razlika med zasedbama 1971 in 2012 je bila v tem, da smo bili mi arogantni in smo vedeli manj kot naši učitelji, a nas to ni motilo. Sedanji študenti so bili izjemno vljudni in so večkrat vedeli več kot njihovi učitelji.”
“Biti utopično gibanje je velikanski privilegij. Ni treba misliti na to, kako bo zadeva potekala in kako bo nastal neki nov red. Študentarija mora provocirati! Utopična dimenzija, ki jo imajo študentska gibanja, je po svoji naravi taka, da raje razbija, kot pa gradi.” – Pavel Zgaga.
“Včasih so bili študenti bolj odprti,” se spominja profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Blaž Repe, “poznal sem njihove osebne zgodbe, oni so poznali moje. Danes vem o njih bistveno manj. Tudi med seboj se ne družijo, na terenskih vajah je tišina, med seboj se ne pogovarjajo.” Po njegovih besedah je sodobne generacije mladih težje aktivirati, da bi se pridružili večjemu protestu. “To, kar smatrajo, da morajo opraviti, je, da se na dogodek na družabnih omrežjih prijavijo, da jih zanima. S tem, menijo, so opravili svojo okoljsko ali državljansko dolžnost. Morda še objavijo kakšno fotografijo, srce parajoč video … in to je to.”
Kljub temu ga veseli, da je tudi danes del študentov, ki so pripravljeni narediti nekaj več, organizirati dogodek in pri njem sodelovati. “Kakšen je pa odziv, pa težko rečem. Povprečno se jih manj prime kot v preteklosti.”
Profesor sociologije dr. Rastko Močnik ta fenomen pojasnjuje takole: “Danes je situacija tako huda, da si ne morete privoščiti upora, niti odpora, še eksistence ne. Revolucije se ne delajo takrat, ko so tisti, ki se upirajo, v najhujšem položaj; takrat je treba poskrbeti za preživetje.” Profesor na Pedagoški fakulteti dr. Pavel Zgaga dodaja, da je dominantna kategorija današnjega časa varnost in ne svoboda. “Paziti je treba, previden je treba biti; ne smete se povezovati, poskrbeti morate, da boste sami dobili službo.” Ta generacija je po njegovo enako moralna kot vse prejšnje, a “gre za vprašanje družbenih okoliščin, v katerih mladi živijo danes. Mi nismo živeli v takšnih, nam so pihali v jadra klice svobode.”
V oddaji spoznamo tudi generacijo diplomantov prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki so jeseni zaznamovali natanko 50 let, odkar so diplomirali. Sogovornika sta bila Pavle Jakopič in Drago Ternovšek. Pravna fakulteta je bila tedaj še v zdajšnji stavbi univerze na Kongresnem trgu. “Čeprav je bila stara, je v njej kraljeval duh mladosti, naš duh,” se spominja Jakopič.
*Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, filozof in sociolog dr. Pavel Zgaga, geograf dr. Blaž Repe, Franci Pivec, dijaki, ki smo jih posneli ob robu septembrskega Inovacijskega kampa v Zrečah, mimoidoči študenti Univerze v Ljubljani, s katerimi se je pogovarjala Tina Šoln, slišali ste lahko arhivsko gradivo iz filmskega gradiva avtorja Želimirja Žilnika iz leta 1971 in arhivsko gradivo RTV Slovenija o Kričaču iz leta 1973. Pomešali smo se tudi med generacijo pravnikov, ki so diplomirali pred natanko 50 leti.
Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.
Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.
Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.
Dvignimo malo prahu ... okoli prahu! Ste ta teden že obrisali prah in posesali? Morda bi morali … Zagotovo pa boste, ko vam na uho zaide najnovejša Frekvenca X, ki skupaj z geologom Klemnom Teranom spoznava hišni in cestni prah ter njune skrb vzbujajoče plati. V dneh, ko se sliši svetopisemski stavek 'Prah si in v prah se povrneš', pa bomo tudi na lovu za kozmičnim prahom.
Pregledi meseca so nazaj. Tokrat pregledujemo najopaznejša znanstvena odkritja oktobra. Nobelove nagrade smo že obdelali, v današnji oddaji se bomo posvetili Zoisovim nagradam, ki so nekakšne slovenske Nobelove nagrade. Gostimo Zoisovo nagrajenko za posebne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije dr. Lucijo Peterlin Mašič. S kolegi raziskuje nadomestke bisfenola A, spojine, ki jo uporabljajo za pridobitev plastike, BPA pa je problematičen, ker je motilec endokrinega sistema. Slišite lahko tudi nekaj drugih novic iz sveta znanosti.
Postavite na mizo skledo sadja in v hipu bodo tam. Vzamejo se tako rekoč iz nič – majhne, rjave, z velikanskimi očmi. Te drobne in za mnoge tako moteče vinske mušice, ki jih je največ prav jeseni, imajo neverjetno znanstveno pot, podpisujejo se pod kar šest Nobelovih nagrad.
Jupiter je daleč največji planet v sončnem sistemu – več kot dvakrat večji od vseh drugih planetov skupaj! Kljub neznansko lepim umetelnim progam in lisam vladajo tam sila neprijazno okolje, ledeno mrzle temperature in pošastno sevanje. In zakaj nas ta tako neprijazen svet potem tako zanima? Zakaj k njegovim štirim družicam, Galilejevim lunam, pošiljamo novo evropsko sondo? Odgovor je preprost – voda in skrito življenje. Če bi bila naša Zemlja frnikola, bi bil Jupiter velik kot košarkarska žoga. K njemu se je aprila podala tudi evropska sonda Juice.
Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih. To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.
Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?
Kdo je bil Jožef Stefan? Čeprav se nam zdi, da ga vsi po malem poznamo, saj je po njem poimenovan največji znanstveni inštitut v Sloveniji, pa o njem v resnici vemo zelo malo. Znano je, da je bil otrok revnih in nepismenih staršev, s svojo nadarjenostjo in osredotočenostjo pa je kmalu dokazal, da je velik učenjak, postal je tudi eden vodilnih znanstvenikov v avstrijskem cesarstvu. Fizika je bila njegovo življenje - dobesedno, veliko dni je prespal kar na inštitutu, ki ga je vodil, ker je bil tako zelo predan delu. Poročil se je šele pri 56 letih in v sreči v dvoje je užival le kakšno leto, saj je kmalu po poroki umrl zaradi možganske kapi. Kdo je bil torej ta veliki fizik, edini znanstvenik slovenskega rodu, po katerem je poimenovan tudi fizikalni Stefan-Boltzmannov zakon?
Njeno življenje ni bilo lahko. Izgubila je edinega otroka, podpirala v vojni poškodovanega moža in kariero gradila v moškem akademskem svetu ter v času najostrejše stalinizacije.
Ogrevanje pred novo sezono Frekvence X začenjamo z zavojem v preteklost, k znanstvenikom, ki so se rodili ali delovali na slovenskih tleh in so splošni javnosti manj znani. Kot prvemu se bomo posvetili profesorju Milanu Vidmarju, ki je zaznamoval razvoj slovenske elektrotehnike in prva leta ljubljanske Univerze. O profesorju Vidmarju kot pionirskem elektrotehniku, vrhunskemu šahovskemu velemojstru in velikem borcu, ki je vplival na družbeni in gospodarski razvoj slovenskega ozemlja v svojem času, se je Jan Grilc pogovarjali s tremi gosti, ki jim je profesor Vidmar vsakemu po svoje zaznamoval življenjsko pot. Kdo je bil torej človek, ki je odločilno vplival na razvoj Univerze v zgodnjih letih, spoznal Nikolo Teslo in odigral legendarne partije z največjimi velemojstri šaha v svojem času? Gosti: - prof. dr. Rafael Cajhen, predavatelj, mentor in raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko - prof. dr. Maks Babuder, dolgoletni direktor Elektrotehniškega inštituta Milan Vidmar - prof. dr. Ivan Bratko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, šahovski mojstrski kandidat
Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu.
Predzadnja Frekvenca X v letošnji sezoni se tik pred poletno vročino poglablja v namakalne sisteme. Prav ti so bili osnova, na kateri so med drugim zrasle antične civilizacije, od Kitajske do Egipta, hkrati pa so tudi danes marsikje osnova kmetijstva. V Grčiji, Italiji in Španiji na primer namakajo skoraj polovico kmetijskih površin, Slovenija pa le en odstotek. Kakšen je razlog, kako je z vodo in še marsikaj zanimivega, je o namakalnih sistemih izvedela Maja Ratej.
Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu.
Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.
V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.
Neveljaven email naslov