Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi človek, ki je na ljubljanski univerzi doktoriral pred stoletjem, ni bil on, temveč ona. To je bila Anka Mayer Kansky, ena izmed tistih slovenskih izobraženk, ki so utrle pot novim generacijam žensk, da se lahko danes množično izobražujejo. Kdo je bila prva slovenska doktorica, kako se je na ljubljanski univerzi znašla prva učiteljica in zakaj je imela univerza v vsej stoletni zgodovini le eno rektorico?
Serija: Akademskih 100
Epizoda: Od Anke do Anje ... in sto let vmes
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kdo je bila prva slovenska doktorica, kako se je na ljubljanski univerzi znašla prva učiteljica in zakaj je imela univerza v vsej stoletni zgodovini le eno rektorico?
Tokratna oddaja v središče postavlja ženske na Univerzi v Ljubljani in pomen ženskega študija za družbo nasploh.
Serija: Akademskih 100
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Prvi človek, ki je na ljubljanski univerzi doktoriral pred stoletjem, ni bil on, temveč ona. To je bila Ana “Anka” Mayer Kansky, ena izmed tistih slovenskih izobraženk, ki so utrle pot novim generacijam žensk, da se lahko danes množično izobražujejo.
Zgodba dr. Ane Mayer Kansky je prva, ki jo predstavimo v oddaji. Prve doktorice na ljubljanski univerzi in ene od vidnejših podjetnic pri nas se je v intervjuju za Val 202 spominjala gospa Breda, hči Ankine najboljše prijateljice Klavdije. “Ona je spadala med samostojne ženske in ne med feministke. One so pripravljale pot intelektualnim ženskam.”
Profesorica Milica Antić Gaber, ki na Filozofski fakulteti med drugim predava sociologijo spola, razmišljanja o dostopu žensk do izobrazbe pri nas ne začenja z začetkom univerze: “Stvari so se začele že veliko pred tem, s prvimi srednjimi šolami, kamor so smele ženske, in veliko vlogo učiteljišča. Univerza pa je nato tudi formalno pomenila resen začetek visokega izobraževanja za ženske.”
Poudarja, da je izobraževanje zelo pomemben dejavnik za enakost spolov v družbi, ni pa to edini dejavnik. Po njenem gre za pretirano vero v moč izobraževanja. “Kljub temu da imajo ženske danes enake možnosti kot moški, da končajo univerzitetno stopnjo, to ne pomeni, da zasedajo enake položaje v družbi.” Opozarja, da so se morale ženske “vselej veliko bolj potruditi, da se jim je pripustilo na bolj odločevalske funkcije.”
Leta 2017 je bilo razmerje moških in žensk na asistentskih mestih v visokošolskem prostoru pri nas približno izenačeno. Opazno pa je zgoščanje žensk na lektorskih mestih, saj je tam njihov delež 89-odstoten. Na docentskih mestih je razmerje znova izenačeno, toda višje, kot gremo, manj je žensk. Na mestih rednih profesoric jih je le 32 odstotkov. – dr. Milica Antić Gaber
Prvo dekanjo so na ljubljanski univerzi dobili leta 1952, to je bila filozofinja dr. Alma Sodnik, na čelu Filozofske fakultete. Prva prorektorica na univerzi je leta 1988 postala dr. Alenka Šelih, šele leta 2005 pa je ženska zasedla tudi rektorski položaj. Prva rektorica je tedaj postala dr. Andreja Kocijančič.
Druga zgodba v naši oddaji pa je o Irki Fanny Susan Copeland. To je bila prva ženska, ki je poučevala na ljubljanski univerzi. V Ljubljano je prišla leta 1922 in tu ostala do smrti. Obvladala je približno 10 jezikov, tudi slovenščino in srbohrvaščino, ključna za stik pa je bila pariška mirovna konferenca, kjer je bila tolmačka pri jugoslovanski delegaciji. Njeno zgodbo, v kateri pomembno mesto zavzemajo slovenske gore, je predstavil upokojeni profesor angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Stanko Klinar. “Ko so ji pokazali fotografijo Ljubljane in je na njej v ozadju opazila gore, je vprašala, če je to fotografska zavesa. Ne, to so čisto prave gore, so ji odgovorili. ‘O, potem pa pridem!'”
Dr. Milica Antić Gaber opaža, da se sodobne mlade ženske ne zavedajo dovolj tega, kar so jim omogočile njihove predhodnice. “Redke so, ki o tem sploh kaj vedo.” Ena takih je Anja Petković, doktorska študentka matematike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. “Vsem tem ženskam, ki so se borile za naše pravice, sem zelo hvaležna. Danes je samoumevno, da imamo pravico študirati na univerzi. To je velika zahvala z moje strani vsem tistim ženskam in moškim, ki so se za to borili v prejšnjem stoletju.”
Kot meni, lahko mlade ženske v znanosti danes storijo še bistveno več. Že s tem, da glasno opozarjajo na prepreke, ki jih morajo (kdaj tudi nepravično) premagovati.
“Svojo vlogo vidim v tem, da se trudim izboljšati položaj žensk v znanosti, sploh ko gre za neskladja med normalnim življenjskimi potrebami. Če želi ženska na porodniški dopust, se to pogosto ne sklada s projektnim delom. To je problem vseh, a se bolj kaže na ženski kot na moški karieri.“
*Oddajo pripravljata Gašper Andrinek in Maja Ratej, izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so sodelovali sociologinja spola dr. Milica Antić Gaber, socialna psihologinja dr. Mirjana Ule, znanka dr. Anke Mayer Kansky gospa Breda, upokojeni profesor angleščine dr. Stanko Klinar, doktorska študentka matematike Anja Petković in literarni zgodovinar dr. Tone Smolej.
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Prvi človek, ki je na ljubljanski univerzi doktoriral pred stoletjem, ni bil on, temveč ona. To je bila Anka Mayer Kansky, ena izmed tistih slovenskih izobraženk, ki so utrle pot novim generacijam žensk, da se lahko danes množično izobražujejo. Kdo je bila prva slovenska doktorica, kako se je na ljubljanski univerzi znašla prva učiteljica in zakaj je imela univerza v vsej stoletni zgodovini le eno rektorico?
Serija: Akademskih 100
Epizoda: Od Anke do Anje ... in sto let vmes
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kdo je bila prva slovenska doktorica, kako se je na ljubljanski univerzi znašla prva učiteljica in zakaj je imela univerza v vsej stoletni zgodovini le eno rektorico?
Tokratna oddaja v središče postavlja ženske na Univerzi v Ljubljani in pomen ženskega študija za družbo nasploh.
Serija: Akademskih 100
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Prvi človek, ki je na ljubljanski univerzi doktoriral pred stoletjem, ni bil on, temveč ona. To je bila Ana “Anka” Mayer Kansky, ena izmed tistih slovenskih izobraženk, ki so utrle pot novim generacijam žensk, da se lahko danes množično izobražujejo.
Zgodba dr. Ane Mayer Kansky je prva, ki jo predstavimo v oddaji. Prve doktorice na ljubljanski univerzi in ene od vidnejših podjetnic pri nas se je v intervjuju za Val 202 spominjala gospa Breda, hči Ankine najboljše prijateljice Klavdije. “Ona je spadala med samostojne ženske in ne med feministke. One so pripravljale pot intelektualnim ženskam.”
Profesorica Milica Antić Gaber, ki na Filozofski fakulteti med drugim predava sociologijo spola, razmišljanja o dostopu žensk do izobrazbe pri nas ne začenja z začetkom univerze: “Stvari so se začele že veliko pred tem, s prvimi srednjimi šolami, kamor so smele ženske, in veliko vlogo učiteljišča. Univerza pa je nato tudi formalno pomenila resen začetek visokega izobraževanja za ženske.”
Poudarja, da je izobraževanje zelo pomemben dejavnik za enakost spolov v družbi, ni pa to edini dejavnik. Po njenem gre za pretirano vero v moč izobraževanja. “Kljub temu da imajo ženske danes enake možnosti kot moški, da končajo univerzitetno stopnjo, to ne pomeni, da zasedajo enake položaje v družbi.” Opozarja, da so se morale ženske “vselej veliko bolj potruditi, da se jim je pripustilo na bolj odločevalske funkcije.”
Leta 2017 je bilo razmerje moških in žensk na asistentskih mestih v visokošolskem prostoru pri nas približno izenačeno. Opazno pa je zgoščanje žensk na lektorskih mestih, saj je tam njihov delež 89-odstoten. Na docentskih mestih je razmerje znova izenačeno, toda višje, kot gremo, manj je žensk. Na mestih rednih profesoric jih je le 32 odstotkov. – dr. Milica Antić Gaber
Prvo dekanjo so na ljubljanski univerzi dobili leta 1952, to je bila filozofinja dr. Alma Sodnik, na čelu Filozofske fakultete. Prva prorektorica na univerzi je leta 1988 postala dr. Alenka Šelih, šele leta 2005 pa je ženska zasedla tudi rektorski položaj. Prva rektorica je tedaj postala dr. Andreja Kocijančič.
Druga zgodba v naši oddaji pa je o Irki Fanny Susan Copeland. To je bila prva ženska, ki je poučevala na ljubljanski univerzi. V Ljubljano je prišla leta 1922 in tu ostala do smrti. Obvladala je približno 10 jezikov, tudi slovenščino in srbohrvaščino, ključna za stik pa je bila pariška mirovna konferenca, kjer je bila tolmačka pri jugoslovanski delegaciji. Njeno zgodbo, v kateri pomembno mesto zavzemajo slovenske gore, je predstavil upokojeni profesor angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Stanko Klinar. “Ko so ji pokazali fotografijo Ljubljane in je na njej v ozadju opazila gore, je vprašala, če je to fotografska zavesa. Ne, to so čisto prave gore, so ji odgovorili. ‘O, potem pa pridem!'”
Dr. Milica Antić Gaber opaža, da se sodobne mlade ženske ne zavedajo dovolj tega, kar so jim omogočile njihove predhodnice. “Redke so, ki o tem sploh kaj vedo.” Ena takih je Anja Petković, doktorska študentka matematike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. “Vsem tem ženskam, ki so se borile za naše pravice, sem zelo hvaležna. Danes je samoumevno, da imamo pravico študirati na univerzi. To je velika zahvala z moje strani vsem tistim ženskam in moškim, ki so se za to borili v prejšnjem stoletju.”
Kot meni, lahko mlade ženske v znanosti danes storijo še bistveno več. Že s tem, da glasno opozarjajo na prepreke, ki jih morajo (kdaj tudi nepravično) premagovati.
“Svojo vlogo vidim v tem, da se trudim izboljšati položaj žensk v znanosti, sploh ko gre za neskladja med normalnim življenjskimi potrebami. Če želi ženska na porodniški dopust, se to pogosto ne sklada s projektnim delom. To je problem vseh, a se bolj kaže na ženski kot na moški karieri.“
*Oddajo pripravljata Gašper Andrinek in Maja Ratej, izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so sodelovali sociologinja spola dr. Milica Antić Gaber, socialna psihologinja dr. Mirjana Ule, znanka dr. Anke Mayer Kansky gospa Breda, upokojeni profesor angleščine dr. Stanko Klinar, doktorska študentka matematike Anja Petković in literarni zgodovinar dr. Tone Smolej.
Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Pred kratkim je svet kot blisk obkrožila novica, da je znanstvenikom projekta LIGO uspelo prvič neposredno zaznati gravitacijske valove. Gre za še eno od potrditev Einsteinove vizije vesolja v splošni teoriji relativnosti. Kaj so pravzaprav odkrili znanstveniki in zakaj je odkritje tako pomembno, pojasnjujeta prof. dr. Andrej Čadež in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.
Ukvarjali smo se s ponavljajočim se nenadzorovanimi trzljaji in kompleksnejšimi gibi, imenovanim tiki. Ob pomoči nevrologa in psihiatra smo se spustili v sivo območje med hotenimi in nehotenimi gibi ter po najboljših močeh pojasnili za zdaj slabo raziskan izvor tikov.
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Področje razvoja električnih vozil in baterijskih sistemov zanje je na vrhuncu. Tudi Slovenci smo na področju razvoja tovrstnih akumulatorjev v svetovni raziskovalni špici. Baterijske sisteme prihodnosti in to, ali bodo lahko kmalu poganjali tudi potniška letala, razkrivamo ta četrtek po 11.45 v valovski oddaji Frekvenca X. Gosta: Dr. Robert Dominko, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in Haresh Kamath, Electric Power Research Insitut, ameriška neprofitna R&D organizacija.
Voda na Marsu, bližnje srečanje s Plutonom, novi temperaturni rekordi, otroci s tremi starši, nevtrini, vrhunski svetovni fiziki v Ljubljani, nova vrsta človečnjaka … To je le nekaj asociacij na znanstveno leto 2015. Kaj so bila najprodornejša odkritja minulih 12 mesecev, katera so najbolj vroča raziskovalna področja in kaj je odmevalo znotraj naših meja, se spominjamo v posebni epizodi Frekvence X.
Zakaj Slovenija vlaga v znanost in opremo manj kot v času Jugoslavije, kako je s pogoji dela in dosežki, kakšna je prihodnost slovenske znanosti in inovativnosti. Bo znanost kdaj naša prioriteta? Razmišljata dr. Vito Turk in dr. Martin Klanjšek.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da poskušamo čim hitreje razrešiti negotovosti. Če smo v stresu, smo bistveno manj pripravljeni vztrajati pri odprtosti različnih možnosti. Strokovnjaki ugotavljajo, da se zaradi zatekanja k varnim odločitvam povečujejo tudi stereotipi do beguncev, teroristični napadi so vplivali na našo toleranco do sprejemanja alternativnih interpretacij dogajanja. Kako se soočati z negotovostjo in odprtostjo različnih možnosti raziskujemo v pogovorih z uglednim ameriškim socialnim psihologom Ariejem Kruglanskim, zdravnikom dr. Matjažem Zwittrom, statističarko Tino Žnidaršič in demografom dr. Janezom Malačičem.
Beremo časopis, rešujemo sudoku in brez slabe vesti telefoniramo. To je vožnja prihodnosti s samovozečimi avtomobili. Ti naj bi namreč bili naslednji stroj, ki bo nadomestil nekatera človeška dela in nam olajšal življenje. Vožnja po središčih mesta bi bila s takšnimi vozili manj stresna, avtomobil bi se samodejno odzival na ovire, poleg tega pa bi obstajala zmanjšana potreba po parkirnem prostoru, saj bi nas avtomobil odložil in se sam odpeljal domov.
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.
“Ali živali čutijo bolečino?” je vprašanje, ki si ga bomo zastavljali v tokratni Frekvenci X. Znanstveniki in filozofi imajo glede tega različna stališča, pritrdilni odgovor nanj pa bi marsikatero človekovo dejanje postavil v slabo moralno luč. Če namreč živali ne čutijo bolečine, potem so eksperimenti na njih in njihov zakol moralno neproblematična dejanja. Če pa živali to sposobnost imajo, potem se stvari zapletejo in postanejo kočljive.
V vesolje je doslej poletelo 551 ljudi, med njimi je tudi kanadski astronavt Chris Hadfield. Hadfield je v vesolje poletel trikrat, več mesecev je bival na mednarodni vesoljski postaji, kjer je posnel tudi videospot za legendarno pesem Space Oddity. Oddajo smo pripravili v sodelovanju s Slavkom Jeričem, avtorjem podcasta Številke, ki je v studio osvetlil nekaj zanimivih statističnih dejstev povezanih s človekovim osvajanjem vesolja.
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je. Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
Življenje zvezd se zdi v marsičem fantastična zgodba narave, ki omogoča tudi naš obstoj. Razložili bomo, kako sta letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko zaokrožila razumevanje jedrskega zlivanja v notranjosti Sonca in pri tem odkrila nove lastnosti delcev z imenom nevtrini. Jedrsko zlivanje primerjamo z nasprotno reakcijo jedrske cepitve, ki poganja elektrarno v Krškem, in pojasnjujemo, da so manjši reaktorji, kot je tisti v Podgorici pri Ljubljani, nepogrešljivi v industrijskih in medicinskih preiskavah in terapijah.
Neveljaven email naslov