Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljanska univerza je ob ustanovitvi orala ledino v akademski sferi. Po 100 letih se je znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja glede svoje vloge v družbi. S kakšnim vetrom jadra univerza, ki se po eni strani lahko pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa spopada z notranjimi aferami. Sklepna epizoda serije Akademskih 100.
*Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zaslužni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani dr. Rafael Cajhen, profesor mikrobiologije dr. Blaž Stres, novinarka Tina Kristan, sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, profesor na Fakulteti za strojništvo dr. Matevž Dular, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani dr. Ivan Bratko, podoktorska raziskovalka računalništva na Univerzi Stanford dr. Marinka Žitnik.
Po 100 letih obstoja se je ljubljanska univerza znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja o svoji vlogi v družbi
Ljubljanska univerza se lahko danes po eni strani pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa se spopada z notranjimi aferami. Temu namenjamo sklepno epizodo serije Akademskih 100.
Serija: Akademskih 100
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Danes Univerzo v Ljubljani obiskuje skoraj 38.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov ter strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. “V bistvu je tragika, da se pri taki množici motiviranih in dobro izobraženih raziskovalcev najde vmes pas menedžmenta, ki ugrabi delovanje v svojo lastno korist,” opozarja dr. Blaž Stres, mikrobiolog, ki je zaposlen na treh institucijah, med drugim na Fakulteti za gradbeništvo in Biotehniški fakulteti v Ljubljani. “So cokla razvoja in zavirajo raziskovalno delovanje navzdol in spremembe navzgor.”
Tina Kristan, novinarka 24 ur Fokusa in Inšpektorja, je podrobno raziskovala afero z dodatki za stalno pripravljenost in se zaradi tega večkrat znašla pod pritiski. Kot pripoveduje, je tako naletela na obraz univerze, ki ga ni pričakovala.
“Tisto, kar me tukaj še najbolj preseneča in za kar mislim, da je največji problem, je, da univerza ni nobenega od teh dejanj ostro obsodila ali celo sankcionirala.”
Darko Štrajn, znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu, opozarja, da je v vse večji krizi tudi avtonomija univerze. “To, kar se na univerzi dogaja zdaj, je tudi eden od vidikov njenega prilagajanja na tržne pogoje.” Pri tem je kot primer navedel prizadevanja nekaterih ljudi, ki bi radi univerzitetne delavce izvzeli iz sistema javnih uslužbencev. Opozoril je na težnje nekaterih po zasluškarstvu in iskanju lukenj v zakonodajo, “s čimer so si ljudje na univerzi ustvarjali dodatne zaslužke”. Štrajn je ob tem spomnil na filozofa Immanuela Kanta in njegovo paradigmo avtonomnega uma, na kar univerza danes pozablja: “To je trenutno nekoliko potlačeno oziroma sprejeto z nasmeškom, potem pa gledajo naprej, kaj bodo prodali na trgu.”
Ravno tržno prilagajanje je tisto, zaradi česar univerza po mnenju profesorja sociologije kulture Rastka Močnika izgublja svojo pravo bit. “Motivacija za študij ni več pridobivanje znanja, ampak pridobivanje diplome.”
Dr. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je redni profesor postal že pri 38 letih in je tudi eden izmed peščice slovenskih raziskovalcev, ki je pridobil sredstva iz prestižnega Evropskega raziskovalnega sveta, pritrjuje temu, da je v sodobni logiki raziskovanja ostalo bore malo od zastavljenega humboldtovskega ideala. Kot je razbrati iz njegovih besed, je prav denar tisti, ki pogosto povsem nadvlada avtonomijo izbiranja raziskovalnih področij in odmerja usodo tisočih mladih, ki si prihodnost tako iščejo na tujem. “Znanstveniki v glavnem delamo tisto, od koder pride denar.”
Ljubljanska univerza je poleti na svetovno znani šanghajski lestvici kakovosti padla pod 500. mesto, kar je najnižje v njeni zgodovini na tej lestvici. Profesor za področje umetne inteligence na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko dr. Ivan Bratko je skeptičen do tega, ali je vse na univerzi res dovolj kakovostno:
“Profesorji bi morali dosegati določeno raven in ta raven bi morala biti višja. Svojega dela bi se morali lotiti veliko bolj ambiciozno. Prepričan sem, da bi mnogi lahko dosegli tudi strožje kriterije.”
Poostritev kriterijev se je po njegovih besedah obrestovala Kitajcem. “Medtem ko je ljubljanska univerza izpadla iz prvih 500 univerze na šanghajski lestvici, jo je v zadnjih letih na tej lestvici prehitelo več kot 50 kitajskih univerz. Že to razloži ta zdrs.”
Ljubljanska univerza bi se morala za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti še naprej mednarodno povezovati in privabljati tuje talente v Slovenijo, meni dr. Marinka Žitnik, podoktorska raziskovalka računalništva na Stanfordu, ki v kratkem začenja pot kot mlada profesorica na Harvardu. Univerza po njenem seveda mora imeti določeno tradicijo, a mora biti obenem tudi odprta za nove ideje in znati čim prej zaznati to, kakšna bo naša družba v prihodnjih desetletjih. “Način, kako lahko k temu pristopi, je, da definira manjše število prednostnih področij, t.i. ‘moonshot’ projekte, pri katerih bi različni oddelki med sabo sodelovali z vizijo, da na teh področjih univerza poseže v sam svetovni vrh.”
V oddaji smo izpostavili zgodbo prof. MILANA VIDMARJA. Bil je izjemno markantna osebnost 20. stoletja, elektroinženir, ki je pozornost v evropskih krogih vzbudil s svojimi rešitvami na področju transformatorjev, pisec in šahovski velemojster; bil pa je tudi med čisto prvimi profesorji na univerzi in desetletje po njeni ustanovitvu tudi njen rektor. “Potrebujemo jo zato, ker je naša in ker ne more nobena tuja univerza dajati naši akademski mladini duha, ki ga daje naša. Gre tedaj za razlike duha, ne za razlike v znanosti in nje metodah. Naš akademski izobraženec mora tudi znanstveno misliti, govoriti in pisati po naše.” Njegovo zgodbo nam je podal upokojeni profesor na Fakulteti za elektrotehniko dr. Rafael Cajhen.
*Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zaslužni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani dr. Rafael Cajhen, profesor mikrobiologije dr. Blaž Stres, novinarka Tina Kristan, sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, profesor na Fakulteti za strojništvo dr. Matevž Dular, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani dr. Ivan Bratko, podoktorska raziskovalka računalništva na Univerzi Stanford dr. Marinka Žitnik.
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ljubljanska univerza je ob ustanovitvi orala ledino v akademski sferi. Po 100 letih se je znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja glede svoje vloge v družbi. S kakšnim vetrom jadra univerza, ki se po eni strani lahko pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa spopada z notranjimi aferami. Sklepna epizoda serije Akademskih 100.
*Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zaslužni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani dr. Rafael Cajhen, profesor mikrobiologije dr. Blaž Stres, novinarka Tina Kristan, sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, profesor na Fakulteti za strojništvo dr. Matevž Dular, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani dr. Ivan Bratko, podoktorska raziskovalka računalništva na Univerzi Stanford dr. Marinka Žitnik.
Po 100 letih obstoja se je ljubljanska univerza znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja o svoji vlogi v družbi
Ljubljanska univerza se lahko danes po eni strani pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa se spopada z notranjimi aferami. Temu namenjamo sklepno epizodo serije Akademskih 100.
Serija: Akademskih 100
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Danes Univerzo v Ljubljani obiskuje skoraj 38.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov ter strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. “V bistvu je tragika, da se pri taki množici motiviranih in dobro izobraženih raziskovalcev najde vmes pas menedžmenta, ki ugrabi delovanje v svojo lastno korist,” opozarja dr. Blaž Stres, mikrobiolog, ki je zaposlen na treh institucijah, med drugim na Fakulteti za gradbeništvo in Biotehniški fakulteti v Ljubljani. “So cokla razvoja in zavirajo raziskovalno delovanje navzdol in spremembe navzgor.”
Tina Kristan, novinarka 24 ur Fokusa in Inšpektorja, je podrobno raziskovala afero z dodatki za stalno pripravljenost in se zaradi tega večkrat znašla pod pritiski. Kot pripoveduje, je tako naletela na obraz univerze, ki ga ni pričakovala.
“Tisto, kar me tukaj še najbolj preseneča in za kar mislim, da je največji problem, je, da univerza ni nobenega od teh dejanj ostro obsodila ali celo sankcionirala.”
Darko Štrajn, znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu, opozarja, da je v vse večji krizi tudi avtonomija univerze. “To, kar se na univerzi dogaja zdaj, je tudi eden od vidikov njenega prilagajanja na tržne pogoje.” Pri tem je kot primer navedel prizadevanja nekaterih ljudi, ki bi radi univerzitetne delavce izvzeli iz sistema javnih uslužbencev. Opozoril je na težnje nekaterih po zasluškarstvu in iskanju lukenj v zakonodajo, “s čimer so si ljudje na univerzi ustvarjali dodatne zaslužke”. Štrajn je ob tem spomnil na filozofa Immanuela Kanta in njegovo paradigmo avtonomnega uma, na kar univerza danes pozablja: “To je trenutno nekoliko potlačeno oziroma sprejeto z nasmeškom, potem pa gledajo naprej, kaj bodo prodali na trgu.”
Ravno tržno prilagajanje je tisto, zaradi česar univerza po mnenju profesorja sociologije kulture Rastka Močnika izgublja svojo pravo bit. “Motivacija za študij ni več pridobivanje znanja, ampak pridobivanje diplome.”
Dr. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je redni profesor postal že pri 38 letih in je tudi eden izmed peščice slovenskih raziskovalcev, ki je pridobil sredstva iz prestižnega Evropskega raziskovalnega sveta, pritrjuje temu, da je v sodobni logiki raziskovanja ostalo bore malo od zastavljenega humboldtovskega ideala. Kot je razbrati iz njegovih besed, je prav denar tisti, ki pogosto povsem nadvlada avtonomijo izbiranja raziskovalnih področij in odmerja usodo tisočih mladih, ki si prihodnost tako iščejo na tujem. “Znanstveniki v glavnem delamo tisto, od koder pride denar.”
Ljubljanska univerza je poleti na svetovno znani šanghajski lestvici kakovosti padla pod 500. mesto, kar je najnižje v njeni zgodovini na tej lestvici. Profesor za področje umetne inteligence na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko dr. Ivan Bratko je skeptičen do tega, ali je vse na univerzi res dovolj kakovostno:
“Profesorji bi morali dosegati določeno raven in ta raven bi morala biti višja. Svojega dela bi se morali lotiti veliko bolj ambiciozno. Prepričan sem, da bi mnogi lahko dosegli tudi strožje kriterije.”
Poostritev kriterijev se je po njegovih besedah obrestovala Kitajcem. “Medtem ko je ljubljanska univerza izpadla iz prvih 500 univerze na šanghajski lestvici, jo je v zadnjih letih na tej lestvici prehitelo več kot 50 kitajskih univerz. Že to razloži ta zdrs.”
Ljubljanska univerza bi se morala za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti še naprej mednarodno povezovati in privabljati tuje talente v Slovenijo, meni dr. Marinka Žitnik, podoktorska raziskovalka računalništva na Stanfordu, ki v kratkem začenja pot kot mlada profesorica na Harvardu. Univerza po njenem seveda mora imeti določeno tradicijo, a mora biti obenem tudi odprta za nove ideje in znati čim prej zaznati to, kakšna bo naša družba v prihodnjih desetletjih. “Način, kako lahko k temu pristopi, je, da definira manjše število prednostnih področij, t.i. ‘moonshot’ projekte, pri katerih bi različni oddelki med sabo sodelovali z vizijo, da na teh področjih univerza poseže v sam svetovni vrh.”
V oddaji smo izpostavili zgodbo prof. MILANA VIDMARJA. Bil je izjemno markantna osebnost 20. stoletja, elektroinženir, ki je pozornost v evropskih krogih vzbudil s svojimi rešitvami na področju transformatorjev, pisec in šahovski velemojster; bil pa je tudi med čisto prvimi profesorji na univerzi in desetletje po njeni ustanovitvu tudi njen rektor. “Potrebujemo jo zato, ker je naša in ker ne more nobena tuja univerza dajati naši akademski mladini duha, ki ga daje naša. Gre tedaj za razlike duha, ne za razlike v znanosti in nje metodah. Naš akademski izobraženec mora tudi znanstveno misliti, govoriti in pisati po naše.” Njegovo zgodbo nam je podal upokojeni profesor na Fakulteti za elektrotehniko dr. Rafael Cajhen.
*Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zaslužni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani dr. Rafael Cajhen, profesor mikrobiologije dr. Blaž Stres, novinarka Tina Kristan, sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, profesor na Fakulteti za strojništvo dr. Matevž Dular, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani dr. Ivan Bratko, podoktorska raziskovalka računalništva na Univerzi Stanford dr. Marinka Žitnik.
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Neveljaven email naslov