Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novodobna satelitska soseska

03.09.2020

Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.

Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!

V prvi epizodi spoznavamo sosesko, v katero se satelita selita in trkamo na vrata njunih novih sosedov. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

V naši orbiti je nekaj manj kot 2700 aktivnih satelitov. Vsak ima svojo obliko, velikost in zelo jasen namen. Na začetku so bili sateliti predmet vesoljske tekme med Rusijo in Ameriko. Takrat so bili njihove naloge povezane predvsem s političnimi, vojaško-strateškimi in vohunskimi cilji.

Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI

Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.

Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.

Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije

Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!

? Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.

"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko." pic.twitter.com/bH14BjPtM4

— Val 202 (@Val202) September 3, 2020

 


Frekvenca X

689 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Novodobna satelitska soseska

03.09.2020

Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.

Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!

V prvi epizodi spoznavamo sosesko, v katero se satelita selita in trkamo na vrata njunih novih sosedov. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

V naši orbiti je nekaj manj kot 2700 aktivnih satelitov. Vsak ima svojo obliko, velikost in zelo jasen namen. Na začetku so bili sateliti predmet vesoljske tekme med Rusijo in Ameriko. Takrat so bili njihove naloge povezane predvsem s političnimi, vojaško-strateškimi in vohunskimi cilji.

Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI

Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.

Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.

Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije

Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!

? Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.

"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko." pic.twitter.com/bH14BjPtM4

— Val 202 (@Val202) September 3, 2020

 


25.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.02.2010

O raketoplanu Endeavour, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo ponesel "sobo z razgledom", projektu "Življenje z zvezdo" in ukinitvi programa Constellation, ki je predvideval vrnitev Američanov na Luno do leta 2020

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.02.2010

Epigenetika: gostja prof. dr. Eva Jablonka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.01.2010

Vesolje in mi, kot ga je v okviru projekta Znanje žanje predstavila dr. Andreja Gomboc s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2010

Kaj je čas? Od kod je prišel, zakaj teče in zakaj je videti, da gre samo v eno smer? Zakaj ne teče tudi nazaj, v preteklost? Odgovarja italijanski fizik in kozmolog dr. Carlo Rovell

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2010

Aktualne vesoljske raziskave

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.01.2010

Pomembna znanstvena odkritja in dosežki v letu 2009. Gost: Mišo Renko

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.12.2009

Kronika astronomskih dogodkov

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.12.2009

Geoinženiring. Gostja: Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.12.2009

Pot v vesolje postaja vse bolj zanimiva tudi za turiste

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.12.2009

Profesor doktor Michael J. Russell o nastanku življenja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.12.2009

Gost dr. Andrej Prša sodeluje tudi pri projektu teleskopa Kepler, ki je doslej našel vsaj 300 kandidatov za nove planete

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.11.2009

Veliki pok in nastanek vesolja. Gost: prof. dr. Joe Silk (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.11.2009

Obletnica misije Apollo 12 in forteanski pojavi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.11.2009

Branje misli. Gost: prof. dr. John-Dylan Haynes

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


05.11.2009

Prof. Ray Jayawardhana o iskanju morebitne Zemljine dvojčice

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.10.2009

Naslednja ledena doba. Gost: prof. dr. Thomas J Crowley (Univerza v Edinburghu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.10.2009

Slovenski fizik pri Nasi dr. Dušan Petrač komentira morebitni obstoj vode na Luni in siceršnje vesoljske obete človeštva

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.10.2009

Skrivnost neandertalcev

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 33 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov