Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
O dopingu in njegovem preprečevanju se pogovarjamo z dr. Lovrom Žiberno, farmakologom, nekdanjim kolesarjem in uradnikom za nadzor dopinga na kolesarskih dirkah. Zakaj je sloves kolesarstva kot športa z največ dopinga sporen, kako testiramo in odkrivamo doping, je vloga znanosti glede dopinga pravzaprav protislovna? Razmišljamo tudi o tem, zakaj je doping v športu družbeno nesprejemljiv, na drugih področjih družbenega življanja pa (še) ne. Katera glasbena dela so nastala pod vplivom dopinga, kako vsakodnevno uporabljajo doping v Silicijevi dolini in na kateri točki v karieri doping najpogosteje uporabljajo akademiki?
"Športnik odgovarja za vsako prisotnost dopinških snovi, ni potrebno, da športniku dokažemo naklep, krivdo ali pa zavestno uporabo teh snovi."
Vsi dopinški testi morajo biti validirani, kar pomeni, da mora biti izvedeno precejšnje število ponovitev, da ne pride do lažno ponovljivih rezultatov. V testirno skupino so vključeni vrhunski športniki. Njihovi treningi potekajo strogo načrtovano.
"Vsak dan morajo sporočiti svojo lokacijo: kje spijo, kje trenirajo, kdaj potujejo, kdaj bodo tekmovali. Za vsak dan morajo navesti tudi eno uro, ko se morajo ob sporočeni uri gibati na določeni lokaciji. Če želimo športnika testirati in ni na lokaciji, ki jo je navedel, je to prvi opomin. Po treh opominih v pol leta sledi disciplinski postopek."
Prepovedane snovi in postopke na seznam uvrsti strokovni konzorcij 12 strokovnjakov Svetovne antidopinške organizacije, ki se sestanejo in pregledajo, ali so se pojavile kakšne snovi, ki vsebujejo vsaj dva od treh kriterijev. Prvi kriterij je, da snov dokazano vpliva na izboljšanje telesnih zmogljivosti. Drugi kriterij je, da uporaba snovi predstavlja dejansko ali potencialno grožnjo za zdravje športnika, da ima toksikološke učinke. Tretji kriterij pa je, da so bila z uporabo teh snovi kršena olimpijska načela.
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
O dopingu in njegovem preprečevanju se pogovarjamo z dr. Lovrom Žiberno, farmakologom, nekdanjim kolesarjem in uradnikom za nadzor dopinga na kolesarskih dirkah. Zakaj je sloves kolesarstva kot športa z največ dopinga sporen, kako testiramo in odkrivamo doping, je vloga znanosti glede dopinga pravzaprav protislovna? Razmišljamo tudi o tem, zakaj je doping v športu družbeno nesprejemljiv, na drugih področjih družbenega življanja pa (še) ne. Katera glasbena dela so nastala pod vplivom dopinga, kako vsakodnevno uporabljajo doping v Silicijevi dolini in na kateri točki v karieri doping najpogosteje uporabljajo akademiki?
"Športnik odgovarja za vsako prisotnost dopinških snovi, ni potrebno, da športniku dokažemo naklep, krivdo ali pa zavestno uporabo teh snovi."
Vsi dopinški testi morajo biti validirani, kar pomeni, da mora biti izvedeno precejšnje število ponovitev, da ne pride do lažno ponovljivih rezultatov. V testirno skupino so vključeni vrhunski športniki. Njihovi treningi potekajo strogo načrtovano.
"Vsak dan morajo sporočiti svojo lokacijo: kje spijo, kje trenirajo, kdaj potujejo, kdaj bodo tekmovali. Za vsak dan morajo navesti tudi eno uro, ko se morajo ob sporočeni uri gibati na določeni lokaciji. Če želimo športnika testirati in ni na lokaciji, ki jo je navedel, je to prvi opomin. Po treh opominih v pol leta sledi disciplinski postopek."
Prepovedane snovi in postopke na seznam uvrsti strokovni konzorcij 12 strokovnjakov Svetovne antidopinške organizacije, ki se sestanejo in pregledajo, ali so se pojavile kakšne snovi, ki vsebujejo vsaj dva od treh kriterijev. Prvi kriterij je, da snov dokazano vpliva na izboljšanje telesnih zmogljivosti. Drugi kriterij je, da uporaba snovi predstavlja dejansko ali potencialno grožnjo za zdravje športnika, da ima toksikološke učinke. Tretji kriterij pa je, da so bila z uporabo teh snovi kršena olimpijska načela.
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov