Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

12.05.2022

V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.

Izpusti ogljikovega dioksida so tisti krivec, na katerega kažemo s prstom ob omembi segrevanja ozračja. Če hoče človeštvo segrevanje omejiti, mora izpuste seveda zmanjšati. Pri tem bodo ključni obnovljivi viri energije, a hkrati izpusti CO2 nastajajo tudi v nekaterih industrijah, ki jih kot družba ne moremo kar tako opustiti, recimo v cementarnah, jeklarstvu, sežigalnicah odpadkov … Pot v bolj zeleno prihodnost se za take onesnaževalce kaže v tehnologijah zajema in shranjevanja ogljika.

V seriji Frekvence X razmišljamo o možnostih zajemanja ogljičnih izpustov, transportu izpustov z ladjami in cevovodi ter shranjevanju nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem, v izpraznjenih naravnih rezevoarjih nafte in plina. Odpravljamo se na Norveško, v kateri te na prvi pogled futuristične tehnologije že delujejo tudi v praksi, in z domačimi znanstveniki iščemo priložnosti za rabo v Sloveniji. V prvem delu se osredotočamo na tehnologije zajema ogljika tam, kjer ga v ozračje spuščamo največ.

"V sežigalnico odpadkov želimo vgraditi napravo za zajemanje ogljika. S tem bi lahko zajeli CO2, ki nastaja med sežiganjem. Namesto da bi ga spustili v ozračje, ga nameravamo uskladiščiti od dva do tri kilometre pod dnom Severnega morja." - Markus Hole, Fortum Oslo Varme

"Rezultati poskusnega zajemanja ogljika so bili zelo dobri, pokazali so, da so bili izpusti zelo nizki in v okviru varnostnih omejitev, poraba aminov pa je bila prav tako zelo nizka. V bistvu je bila celo nižja od pričakovane. To je pomembno." - Marius Tednes, Fortum Oslo Varme

"Za zajem ogljika je pomembno, da imamo na voljo veliko presežnih virov obnovljive energije. Smiseln je tam, kjer imamo velik vir izpustov z visokimi koncentracijami ogljika." - dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut


Frekvenca X

689 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

12.05.2022

V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.

Izpusti ogljikovega dioksida so tisti krivec, na katerega kažemo s prstom ob omembi segrevanja ozračja. Če hoče človeštvo segrevanje omejiti, mora izpuste seveda zmanjšati. Pri tem bodo ključni obnovljivi viri energije, a hkrati izpusti CO2 nastajajo tudi v nekaterih industrijah, ki jih kot družba ne moremo kar tako opustiti, recimo v cementarnah, jeklarstvu, sežigalnicah odpadkov … Pot v bolj zeleno prihodnost se za take onesnaževalce kaže v tehnologijah zajema in shranjevanja ogljika.

V seriji Frekvence X razmišljamo o možnostih zajemanja ogljičnih izpustov, transportu izpustov z ladjami in cevovodi ter shranjevanju nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem, v izpraznjenih naravnih rezevoarjih nafte in plina. Odpravljamo se na Norveško, v kateri te na prvi pogled futuristične tehnologije že delujejo tudi v praksi, in z domačimi znanstveniki iščemo priložnosti za rabo v Sloveniji. V prvem delu se osredotočamo na tehnologije zajema ogljika tam, kjer ga v ozračje spuščamo največ.

"V sežigalnico odpadkov želimo vgraditi napravo za zajemanje ogljika. S tem bi lahko zajeli CO2, ki nastaja med sežiganjem. Namesto da bi ga spustili v ozračje, ga nameravamo uskladiščiti od dva do tri kilometre pod dnom Severnega morja." - Markus Hole, Fortum Oslo Varme

"Rezultati poskusnega zajemanja ogljika so bili zelo dobri, pokazali so, da so bili izpusti zelo nizki in v okviru varnostnih omejitev, poraba aminov pa je bila prav tako zelo nizka. V bistvu je bila celo nižja od pričakovane. To je pomembno." - Marius Tednes, Fortum Oslo Varme

"Za zajem ogljika je pomembno, da imamo na voljo veliko presežnih virov obnovljive energije. Smiseln je tam, kjer imamo velik vir izpustov z visokimi koncentracijami ogljika." - dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut


08.10.2009

Nova teorija o gibanju zvezd in nastanku galaksij, gost Rok Roškar

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.10.2009

Človek je še zelo mlada vrsta, gost profesor Nick Bostrom iz Univerze v Oxfordu

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.09.2009

Pogovor z astronavtko Sunito Williams, novosti iz vesoljskih raziskav, o NLP

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.09.2009

Superprevodnost - so odkrili že pred približno stotimi leti, še vedno pa iščemo materiale, ki bi električni tok brez upora prevajali tudi pri sobni temperaturi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.09.2009

Poglobili se bomo v samo Zemljo in skušali razložiti, kakšen je naš planet v svojem bistvu-središču.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.09.2009

Življenje na zemlji - Kdaj se je začelo življenje, je eno imed največjih nerešenih vprašanj sodobne znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.08.2009

Brisanje spomina

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.08.2009

Biologija staranja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.08.2009

Kvantna telepatija ali strašljivo delovanje na daljavo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.08.2009

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Placebo efekt

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.07.2009

Vohunski sateliti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.07.2009

Potovanje v Zemljino središče. Gost: dr. Renato Vidrih (Urad za seizmologijo)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.07.2009

Dr. Maruša Bradač

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.07.2009

Sintezna biologija. Gost dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut Ljubljana)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.07.2009

Bližajoča se 40 obletnica pristanka na Luni - Kdaj in kako se je rodil najveličastnejši vesoljski program Apollo - Neznano nenavadno neobičajno in nova uganka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.06.2009

O gravitaciji. In o Nejcu Jelenu, avtorju Frekvence X.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.06.2009

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.06.2009

Brisanje spominov - fantastika ali znanost? Gost: dr. Anders Sandberg (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.05.2009

Biologija staranja. Gost: dr. Gregor Majdič (Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.05.2009

Prof. dr. Fred Watson, Anglo-avstralski observatorij, Coonabarabran, Avstralija

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 34 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov