Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij.
"Projekt v naši sežigalnici bi pokazal, kako lahko razogljičimo ravnanje z odpadki, hkrati pa ustvaril bolj krožno gospodarstvo in nas odmaknil od smetišč. S tem bi izpolnili dva pomembna cilja - torej krožnost in zmanjšanje izpustov." - Markus Hole, Fortum Oslo Varme
"Na začetku industrija potrebuje državno podporo, da je tveganje ob vstopu v projekt za podjetje manjše. A namen države je, da ob večanju obsega in vse višji ceni ogljikovih kuponov to postane "normalen posel" in potreb po državni pomoči bo vse manj." - Roy Vardheim, Gassnova
"Ključni moment, ki stvari premakne naprej, je politična oziroma ljudska volja. Ljudje se bomo morali odločiti, da ceno pravično porazdelimo, denimo prek ogljičnega davka, a sredstva za zajem ogljika bo treba nekje najti." - dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut
"Za naftno industrijo je shranjevanje ogljika dobra priložnost, ker imamo znanje, da to lahko naredimo. Imamo tudi tehniko, opremo, platforme in take projekte že izvajamo." - Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju
"Mislim, da moramo vse tehnologije, ki so nam na voljo, izkoristiti in izboljševati. V dveh desetletjih bomo zmogljivosti shranjevanja na svetu za nekajkrat povečali." - dr. Miloš Markič, Geološki zavod
"Ne bi bilo resno kar izključiti orodja, ki ima tak potencial za širšo uporabo. Tudi če bi si vsak dan prizadevali za nove sončne elektrarne, obnovljive baterije, prihranke porabe energije, sta zajemanje in shranjevanje ogljika še vedno nujnost." - okoljevarstvenik Frederick Hauge, vodja organizacije Bellona
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij.
"Projekt v naši sežigalnici bi pokazal, kako lahko razogljičimo ravnanje z odpadki, hkrati pa ustvaril bolj krožno gospodarstvo in nas odmaknil od smetišč. S tem bi izpolnili dva pomembna cilja - torej krožnost in zmanjšanje izpustov." - Markus Hole, Fortum Oslo Varme
"Na začetku industrija potrebuje državno podporo, da je tveganje ob vstopu v projekt za podjetje manjše. A namen države je, da ob večanju obsega in vse višji ceni ogljikovih kuponov to postane "normalen posel" in potreb po državni pomoči bo vse manj." - Roy Vardheim, Gassnova
"Ključni moment, ki stvari premakne naprej, je politična oziroma ljudska volja. Ljudje se bomo morali odločiti, da ceno pravično porazdelimo, denimo prek ogljičnega davka, a sredstva za zajem ogljika bo treba nekje najti." - dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut
"Za naftno industrijo je shranjevanje ogljika dobra priložnost, ker imamo znanje, da to lahko naredimo. Imamo tudi tehniko, opremo, platforme in take projekte že izvajamo." - Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju
"Mislim, da moramo vse tehnologije, ki so nam na voljo, izkoristiti in izboljševati. V dveh desetletjih bomo zmogljivosti shranjevanja na svetu za nekajkrat povečali." - dr. Miloš Markič, Geološki zavod
"Ne bi bilo resno kar izključiti orodja, ki ima tak potencial za širšo uporabo. Tudi če bi si vsak dan prizadevali za nove sončne elektrarne, obnovljive baterije, prihranke porabe energije, sta zajemanje in shranjevanje ogljika še vedno nujnost." - okoljevarstvenik Frederick Hauge, vodja organizacije Bellona
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov