Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Retradicionalizacija je ideološki in kulturni odgovor na neoliberalistični razkroj družbe
Na okrogli mizi z naslovom »Retradicionalizacija vrednot ali reinvencija tradicije«, ki so jo pripravili ob 25. obletnici ustanovitve Katadre za kulturologijo na Fakulteti zia družbene vede Univerze v Ljubljani, so sociologinja prof. dr. Milica Antič Gaber, socialna antropologinja izr. prof. dr. Karmen Šterk ter kulturologa prof. dr. Mitja Velikonja in prof. dr. Peter Stanković razpravljali o vzrokih, pojavnih oblikah in učinkih procesov kulturne retradicionalizacije. Pokazali so na širši kontekst teh procesov, to je politična in ekonomska restrukturacija v postsocializmu, ter na rabo oziroma zlorabo tradicij za nasprotovanje emancipatornim politikam in poglabljanje družbenih neenakosti.
Razpravo je Karmen Šterk začela z zastavljanjem po njenem ključnih vprašanj.
“Ali retradicionalizacija kot proces v Sloveniji je, ali je bolj odločna, hitrejša in škodlivejša kot je vselej bila in ali je nujno slaba?”
Retradicionalizacija po mnenju Petra Stankovića ni vračanje vsega, kar se je zgodilo v preteklosti. S tradicijo misli na otrodoksne skupnosti oziroma skupnosti z enim samim pogledom na svet, medtem ko mu modernost predstavlja prostor heterodoksije oziroma različnih pogledov na svet. Dosežki socializma se mu v tem smislu ne zdijo tradicija. Po njegovem je bilo to obdobje izrazit modernizacijski poriv za slovensko družbo, predvsem v vrednotnem in kulturnem smislu. In tako pravo nasprotje tradicije, ki se vrača in temelji na enem mišljenju, sumničavosti do drugačnosti, nestrpnosti do drugega, patriarhata in tako naprej.
“Retradicionalizacija v slovenski družbi obstaja, je slaba in je problem.”
Mitja Velikonja je diskusijo o retradicionalizaciji umestil v ideološke spremembe, ki so se zgodile v minulih 30 letih in so povezane s politično in ekonomsko restrukturalizacijo. Izpostavil je nujnost kontekstualizacije retradicionalizacije. Le tako lahko namreč odkrijemo dejanski vzrok, namen in doseg konkretnega sklicevanja na “tradicijo” v konkretnem času in prostoru. Retradicionalizacijo na kulturnem in ideološkem polju vidi kot odgovor za neoliberalizacijske procese na ekonomskem in političnem. Gre za razdružbeno stanje, za uničeno socialnost in za razkroj družbe. Vzrok za to je neoliberalizem. Do pojma retradicionalizacija pa je zadržan in predlaga drugačno poimenovanje za procese, ki smo jim priča:
“Po mojem mnenju je bolje govoriti o neotradicionalizaciji. Take tradicije nikoli ni bilo, nikoli ni obstajala. Je res iznanjdena v polnem pomenu besede. Ni regresija, ni povratek ampak pragmatična novost.”
Sociologinja Milica Antić Gaber je retradicionalizacijo analizirala z zornega kota spolov. Tradicija se ji ne zdi problematična, dokler se z njo ne začne utrjevati oziroma poglabljati različnih družbenih neenakosti. Zato nanjo ne gleda nujno kot na nekaj slabega. Socialistična tradicija je po njenem prineslal veliko dobrega za večjo enakost med spoli. Sklicevanje na tradicionalne vrednote je v povezavi s politikami enakosti spolov v Sloveniji problematično, opozicijski odnos med tradicionalnim in novim, današnjim in starim v družbi bi zato morali vedno razumeti v kontekstu vprašanj:
“Komu in kaj določeno novo ali tradicionalno prinaša, omogoča oziroma ohranja več pravičnosti, enakosti, dobrobiti – večim ali zgolj izbranim v družbi? Ali ustvarja ali ohranja določeno raven blaginje, ali jo izničuje? Ali se na ozadju tradicionalnih ali novih praks postavljajo prostori svobod, ali pa jo omejujemo, morda celo zapiramo oziroma odpravljamo?”
1077 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Retradicionalizacija je ideološki in kulturni odgovor na neoliberalistični razkroj družbe
Na okrogli mizi z naslovom »Retradicionalizacija vrednot ali reinvencija tradicije«, ki so jo pripravili ob 25. obletnici ustanovitve Katadre za kulturologijo na Fakulteti zia družbene vede Univerze v Ljubljani, so sociologinja prof. dr. Milica Antič Gaber, socialna antropologinja izr. prof. dr. Karmen Šterk ter kulturologa prof. dr. Mitja Velikonja in prof. dr. Peter Stanković razpravljali o vzrokih, pojavnih oblikah in učinkih procesov kulturne retradicionalizacije. Pokazali so na širši kontekst teh procesov, to je politična in ekonomska restrukturacija v postsocializmu, ter na rabo oziroma zlorabo tradicij za nasprotovanje emancipatornim politikam in poglabljanje družbenih neenakosti.
Razpravo je Karmen Šterk začela z zastavljanjem po njenem ključnih vprašanj.
“Ali retradicionalizacija kot proces v Sloveniji je, ali je bolj odločna, hitrejša in škodlivejša kot je vselej bila in ali je nujno slaba?”
Retradicionalizacija po mnenju Petra Stankovića ni vračanje vsega, kar se je zgodilo v preteklosti. S tradicijo misli na otrodoksne skupnosti oziroma skupnosti z enim samim pogledom na svet, medtem ko mu modernost predstavlja prostor heterodoksije oziroma različnih pogledov na svet. Dosežki socializma se mu v tem smislu ne zdijo tradicija. Po njegovem je bilo to obdobje izrazit modernizacijski poriv za slovensko družbo, predvsem v vrednotnem in kulturnem smislu. In tako pravo nasprotje tradicije, ki se vrača in temelji na enem mišljenju, sumničavosti do drugačnosti, nestrpnosti do drugega, patriarhata in tako naprej.
“Retradicionalizacija v slovenski družbi obstaja, je slaba in je problem.”
Mitja Velikonja je diskusijo o retradicionalizaciji umestil v ideološke spremembe, ki so se zgodile v minulih 30 letih in so povezane s politično in ekonomsko restrukturalizacijo. Izpostavil je nujnost kontekstualizacije retradicionalizacije. Le tako lahko namreč odkrijemo dejanski vzrok, namen in doseg konkretnega sklicevanja na “tradicijo” v konkretnem času in prostoru. Retradicionalizacijo na kulturnem in ideološkem polju vidi kot odgovor za neoliberalizacijske procese na ekonomskem in političnem. Gre za razdružbeno stanje, za uničeno socialnost in za razkroj družbe. Vzrok za to je neoliberalizem. Do pojma retradicionalizacija pa je zadržan in predlaga drugačno poimenovanje za procese, ki smo jim priča:
“Po mojem mnenju je bolje govoriti o neotradicionalizaciji. Take tradicije nikoli ni bilo, nikoli ni obstajala. Je res iznanjdena v polnem pomenu besede. Ni regresija, ni povratek ampak pragmatična novost.”
Sociologinja Milica Antić Gaber je retradicionalizacijo analizirala z zornega kota spolov. Tradicija se ji ne zdi problematična, dokler se z njo ne začne utrjevati oziroma poglabljati različnih družbenih neenakosti. Zato nanjo ne gleda nujno kot na nekaj slabega. Socialistična tradicija je po njenem prineslal veliko dobrega za večjo enakost med spoli. Sklicevanje na tradicionalne vrednote je v povezavi s politikami enakosti spolov v Sloveniji problematično, opozicijski odnos med tradicionalnim in novim, današnjim in starim v družbi bi zato morali vedno razumeti v kontekstu vprašanj:
“Komu in kaj določeno novo ali tradicionalno prinaša, omogoča oziroma ohranja več pravičnosti, enakosti, dobrobiti – večim ali zgolj izbranim v družbi? Ali ustvarja ali ohranja določeno raven blaginje, ali jo izničuje? Ali se na ozadju tradicionalnih ali novih praks postavljajo prostori svobod, ali pa jo omejujemo, morda celo zapiramo oziroma odpravljamo?”
Digitalizacija je spremenila marsikaj, tudi človeško intimo, odnos do telesa in do seksualnosti. Medtem ko smo v vse tesnejšem odnosu z umetno inteligenco, se krepi umetna intimnost. Zanimiv fenomen je popularizacija platforme Only fans med študentsko populacijo – prodajanje lastnega telesa prek spleta kot oblika študentskega dela. To je raziskala sociologinja in antropologinja Živa Gornik. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.
Življenje človeka ali finančna in ekonomska transakcija? Gostji sta dr. Nina Vodopivec, ki se veliko ukvarja z vidiki dela, predvsem v tekstilni industriji in Eva Matjaž, ki zelo dobro pozna stanje na področju kulture in pasti transformacije kulturnega delavca v samostojnega podjetnika.
Na kakšen način so ekonomijo naše nekdanje države obvladovale monopolne strukture tujega kapitala, ki je namerno zaviral smiseln razvoj medvojne Jugoslavije in državo pretvoril v svojo surovinsko bazo? Ter koliko je k temu pripomogla sprega med jugoslovanskimi vladajočimi razredi in tujim kapitalom, koliko pa je bila to neobhodna usoda nerazvite agrarne države na periferiji kapitalističnega sveta?
Od izdaje Splošne šolske naredbe, s katero je habsburška vladarica v svojih dednih deželah uvedla obvezno splošno osnovno šolstvo, letos mineva 250 let
Na osebni ravni gre pri materinski rani za nabor omejujočih prepričanj in vzorcev, ki izvirajo iz zgodnje dinamike z materjo in povzročajo težave na številnih področjih odraslega življenja
Spolna vzgoja v slovenskem izobraževalnem sistemu poteka medpredmetno, poudarek je na bioloških, reproduktivnih in javnozdravstvenih vidikih spolnosti. Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi raziskav in dejstev, o katerih se strinja znanstvena skupnost, priporoča celovito, sistematično in starosti otrok in mladih prilagojeno spolno vzgojo.
»Kdor na dan enakonočja stoji pred zahodnim vhodom v tempelj Angkor Wat v Kambodži, vidi, kako sonce vzhaja točno nad osrednjim stolpom templja,« opisuje vznemirljivo vsakoletno predstavo pred množico popotnikov, turistov in vernikov umetnostna zgodovinarka Mija Oter Gorenčič
Z dr. Irene Mislej o argentinski zgodovini, polni barakarskih naselij, bogatih veleposestnikov, gospodarskih razcvetov in kriz ter vojaških udarov in gverilskih bojev, pa tudi najrazličnejših usod tja izseljenih Slovencev
V Franciji so v ponedeljek zabeležili zgodovinski dan. Po dolgih letih boja za pravice žensk, so v francosko ustavo zapisali pravico do splava. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je tudi v Sloveniji zapisana v ustavi. Smo ena izmed redkih držav, kjer vlada velik družbeni konsenz glede pravice do splava, saj jo po zadnjih raziskavah podpira več kot 80 odstotkov ljudi. Z namenom, da bi pravica do splava postala zagotovljena na ravni Evropske unije, je nastala velika evropska kampanja za zaščito reproduktivnih pravic žensk. O ciljih kampanje in o pravici do splava kot temeljni človekovi pravici bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofonom gostila mag. Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec.
Če muzeji hranijo beninske brone in druge osupljive artefakte, ki so jih Evropejci naropali na brutalnih kolonialnih ekspedicijah po Afriki, mar to pomeni, da so naši templji civilizacije pravzaprav templji barbarstva?
Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.
Slovita indijska pisateljica Arundhati Roy v esejih, ki jih je zbrala v knjigi Azadi in ki so pred nedavnim izšli v slovenskem prevodu, izrisuje resnično zagatno sliko družbeno-političnih razmer v svoji domovini
Zakaj so si študentje protestniki s konca šestdesetih za svoj umetnostni izraz izbrali modernizem, ki je bil takrat star že pol stoletja? Kaj je to pomenilo za njihova revolucionarna prizadevanja in kaj za zgodovino umetnosti?
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?
O protislovjih meritokratične družbe, kot jih razriva satirična distopija znamenitega sociologa Michaela Younga, v kateri prav vsakdo v družbi zaseda mesto, ki mu pripada po sposobnostih in trudu
Radio Študent neprekinjeno deluje že od leta 1969. V več kot petdesetih letih delovanja je presegel vlogo študentskega ali skupnostnega medija ter v različnih obdobjih občutno krojil slovenski medijski prostor. Zgodovina te nekonvencionalne radijske postaje je sedaj popisana v knjigi, ki je izšla tik pred novim letom. O pomenu Radia Študent bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Intervju z raziskovalko dr. Rys Farthing, direktorico raziskovanja in politik pri Reset Tech
Neveljaven email naslov