Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Jernej Hercog je v Dubaju zaradi vode, kar je na prvi pogled malo nenavadno. V nemškem podjetju Mena Water je produktni menedžer za predčiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadnim blatom ter protismradno zaščito na čistilnih napravah za odpadno in pitno vodo. “Največji izziv v tem delu sveta pa je bila prilagoditev na njihov način dela. Delovni ritem je bistveno počasnejši, zamujanje na sestanke je prej pravilo kot izjema in med tem je treba krmariti.”
“Največja zamuda na sestanek je bila tri ure. Čakal sem ga v pisarni brez interneta, to je bil kar izziv.”
Strokovnjaki so cenjeni, specifična znanja se nagradijo. “Največjo vlogo pri izboru delavca igra znanje. Razgovor je bil kot najhujši izpit na fakulteti, dobra ura zelo konkretnih strokovnih vprašanj, ni prostora za blefiranje. Čez tri mesece sem že bil v Dubaju.”
Zdaj se ukvarja z ogromnim črpališčem v Abu Dabiju, ki bo zbiralo vso odpadno vodo, za slovenske razmere so dimenzije projekta nepredstavljive.
“Pred letom 2009 Dubaj ni imel kanalizacijskega sistema, odpadne vode so s cisternami prevažali do čistilnih naprav. Danes ima 70 odstotkov države že kanalizacijo.”
Jernej Hercog v Dubaju še ni dobil priložnosti, da bi pil vodo iz pipe, verjetnost, da bo to mogoče kdaj v prihodnosti, se mu zdi zelo majhna. “To je razkošje. Kadar koli pridem v Slovenijo, že na letališču pijem vodo iz pipe. To je treba ceniti.”
“Moj odnos do vode se je v Dubaju spremenil, še bolj sem pazljiv in še bolj cenim to dobrino.”
Vročina ga sredi poletja, ko se temperature vsak dan dvignejo nad 40 stopinj, ne moti tako zelo. “Zdaj se skoraj ne gibamo zunaj – vse deluje le pod klimatskimi napravami. Pogrešamo pa svež zrak.“
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Jernej Hercog je v Dubaju zaradi vode, kar je na prvi pogled malo nenavadno. V nemškem podjetju Mena Water je produktni menedžer za predčiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadnim blatom ter protismradno zaščito na čistilnih napravah za odpadno in pitno vodo. “Največji izziv v tem delu sveta pa je bila prilagoditev na njihov način dela. Delovni ritem je bistveno počasnejši, zamujanje na sestanke je prej pravilo kot izjema in med tem je treba krmariti.”
“Največja zamuda na sestanek je bila tri ure. Čakal sem ga v pisarni brez interneta, to je bil kar izziv.”
Strokovnjaki so cenjeni, specifična znanja se nagradijo. “Največjo vlogo pri izboru delavca igra znanje. Razgovor je bil kot najhujši izpit na fakulteti, dobra ura zelo konkretnih strokovnih vprašanj, ni prostora za blefiranje. Čez tri mesece sem že bil v Dubaju.”
Zdaj se ukvarja z ogromnim črpališčem v Abu Dabiju, ki bo zbiralo vso odpadno vodo, za slovenske razmere so dimenzije projekta nepredstavljive.
“Pred letom 2009 Dubaj ni imel kanalizacijskega sistema, odpadne vode so s cisternami prevažali do čistilnih naprav. Danes ima 70 odstotkov države že kanalizacijo.”
Jernej Hercog v Dubaju še ni dobil priložnosti, da bi pil vodo iz pipe, verjetnost, da bo to mogoče kdaj v prihodnosti, se mu zdi zelo majhna. “To je razkošje. Kadar koli pridem v Slovenijo, že na letališču pijem vodo iz pipe. To je treba ceniti.”
“Moj odnos do vode se je v Dubaju spremenil, še bolj sem pazljiv in še bolj cenim to dobrino.”
Vročina ga sredi poletja, ko se temperature vsak dan dvignejo nad 40 stopinj, ne moti tako zelo. “Zdaj se skoraj ne gibamo zunaj – vse deluje le pod klimatskimi napravami. Pogrešamo pa svež zrak.“
Gregor Kosirnik že tri leta živi v Vancouvrju. Prodal je avto in kupil enosmerno letalsko karto.
Mateja Podgoršek Whatley zaradi svojega dela zelo veliko potuje po ZDA - je namreč svetovalka za računovodstvo in finance pri velikih podjetjih.
Poklicali smo na morje. Kapitan Matej Rozman dobesedno živi na morju, trenutno se nahaja na Baltskem morju, kjer živi na 99 let stari dvojabornici.
Globalna vas je raziskovala Havaje. Tam živi Alja Žorž, bodoča doktorica arheologoje, ki si je zaradi raziskovanja havajskih jam prislužila vzdevek Cave Lady.
Aljaž Vesel se je pred petimi leti odločil za študij opernega petja v tujini, izbral je Zürich.
Rihard Sakelšek že dve leti živi v Bahrajnu, kjer so zdaj sredi praznovanja svetega meseca ramadana. To pomeni, da čez dan na javnih mestih ne smeš piti ali jesti, kršitve tudi kaznujejo, a se temu da privaditi, pravi Rihard.
Karmen Tomšič živi v Bolzanu, pozimi pa v Švici uči smučanje. Pravi, da ji mnogi rečejo kar sestrična od Tine Maze.
Tokrat smo poklicali v Austin, v ameriški Teksas, kjer živi bolj malo Slovencev. A med njimi je Manja Hossa.
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Neveljaven email naslov