Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače ...
… in varno. Na Norveškem so mu po dveh tednih, odkar ga je kupil, kar izpred policijske postaje ukradli kolo, na meji s Švedsko pa vdrli v avto. V Kanadi v dobrih petih letih še ni imel takšnih slabih izkušenj.
Peter Jurgec, sicer akademik, dvojni doktor jezikoslovja, se ukvarja predvsem s področjem generativne fonologije. Poenostavljeno gre za vedo o tem, kako in zakaj so slišati posamezni glasovi v maternih jezikih in narečjih govorcev. Pri enem od predmetov, ki jih poučuje, se predavanj udeležuje skoraj 500 študentov, pomaga mu 14 asistentov. Kljub napornemu urniku mu množica dijakov pomeni izziv in pomoč pri raziskovanju, zato o vrnitvi v Slovenijo za zdaj še ne razmišlja.
Se pa v Slovenijo pogosto vrača, tudi s svojimi študenti. Na Mostecu pri Brežicah so na primer s posebno masko merili, koliko zraka gre pri govoru skozi nos in koliko skozi usta. Ugotovili so, da ima tamkajšnje narečje nosni J, glas, ki povzroča nosno harmonijo. Tak pojav so našli le še pri enem jeziku, ki ga govorijo v Etiopiji.
“Slovenščina ima zanimiv pojav, ki ga ima malo drugih jezikov, na primer latvijščina in katalonščina. Pogosto zamenjuje glasove, ki so prevzeti iz drugih jezikov, čeprav so ti v slovenščini čisto sprejemljivi. Angleški è in ò tako spreminja v é in ó. Primer je priimek ameriškega senatorja Romneyja, ki v poslovenjeni obliki namesto širokega o dobi ozkega.”
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače ...
… in varno. Na Norveškem so mu po dveh tednih, odkar ga je kupil, kar izpred policijske postaje ukradli kolo, na meji s Švedsko pa vdrli v avto. V Kanadi v dobrih petih letih še ni imel takšnih slabih izkušenj.
Peter Jurgec, sicer akademik, dvojni doktor jezikoslovja, se ukvarja predvsem s področjem generativne fonologije. Poenostavljeno gre za vedo o tem, kako in zakaj so slišati posamezni glasovi v maternih jezikih in narečjih govorcev. Pri enem od predmetov, ki jih poučuje, se predavanj udeležuje skoraj 500 študentov, pomaga mu 14 asistentov. Kljub napornemu urniku mu množica dijakov pomeni izziv in pomoč pri raziskovanju, zato o vrnitvi v Slovenijo za zdaj še ne razmišlja.
Se pa v Slovenijo pogosto vrača, tudi s svojimi študenti. Na Mostecu pri Brežicah so na primer s posebno masko merili, koliko zraka gre pri govoru skozi nos in koliko skozi usta. Ugotovili so, da ima tamkajšnje narečje nosni J, glas, ki povzroča nosno harmonijo. Tak pojav so našli le še pri enem jeziku, ki ga govorijo v Etiopiji.
“Slovenščina ima zanimiv pojav, ki ga ima malo drugih jezikov, na primer latvijščina in katalonščina. Pogosto zamenjuje glasove, ki so prevzeti iz drugih jezikov, čeprav so ti v slovenščini čisto sprejemljivi. Angleški è in ò tako spreminja v é in ó. Primer je priimek ameriškega senatorja Romneyja, ki v poslovenjeni obliki namesto širokega o dobi ozkega.”
Tadej Vrabec je na Nizozemskem slabi 2 leti. Ob prihodu se je precej selil, zdaj pa je v mestu Leiden, saj je tako najbližje svoji službi.
Nina Rotner pravi, da je imela ob zmagi Nemcev na svetovnem prvenstvu v nogometu tudi ona solzne oči, čeprav sploh ne spremlja nogometa.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Anja Novak živi v Vancouvru. V pogovoru se seveda nismo mogli izogniti tudi hokeju.
Peter Matjašič dela za organizacijo Open Society, ki se ukvarja s pravicami manjšin. Je tudi predsednik Evropskega mladinskega foruma, trenutno živi v Barceloni.
Filip Drnovšek Zorko je član zmagovalne ekipe študentov kolidža Trinity Univerze v Cambridgeu, ki je še tretjič v zgodovini britanskega tv-kviza University Challenge pometla s konkurenco. Filip v Veliki Britaniji študira naravoslovje, veliko časa pa preživi tudi na Japonskem.
Neveljaven email naslov