Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače ...
… in varno. Na Norveškem so mu po dveh tednih, odkar ga je kupil, kar izpred policijske postaje ukradli kolo, na meji s Švedsko pa vdrli v avto. V Kanadi v dobrih petih letih še ni imel takšnih slabih izkušenj.
Peter Jurgec, sicer akademik, dvojni doktor jezikoslovja, se ukvarja predvsem s področjem generativne fonologije. Poenostavljeno gre za vedo o tem, kako in zakaj so slišati posamezni glasovi v maternih jezikih in narečjih govorcev. Pri enem od predmetov, ki jih poučuje, se predavanj udeležuje skoraj 500 študentov, pomaga mu 14 asistentov. Kljub napornemu urniku mu množica dijakov pomeni izziv in pomoč pri raziskovanju, zato o vrnitvi v Slovenijo za zdaj še ne razmišlja.
Se pa v Slovenijo pogosto vrača, tudi s svojimi študenti. Na Mostecu pri Brežicah so na primer s posebno masko merili, koliko zraka gre pri govoru skozi nos in koliko skozi usta. Ugotovili so, da ima tamkajšnje narečje nosni J, glas, ki povzroča nosno harmonijo. Tak pojav so našli le še pri enem jeziku, ki ga govorijo v Etiopiji.
“Slovenščina ima zanimiv pojav, ki ga ima malo drugih jezikov, na primer latvijščina in katalonščina. Pogosto zamenjuje glasove, ki so prevzeti iz drugih jezikov, čeprav so ti v slovenščini čisto sprejemljivi. Angleški è in ò tako spreminja v é in ó. Primer je priimek ameriškega senatorja Romneyja, ki v poslovenjeni obliki namesto širokega o dobi ozkega.”
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače ...
… in varno. Na Norveškem so mu po dveh tednih, odkar ga je kupil, kar izpred policijske postaje ukradli kolo, na meji s Švedsko pa vdrli v avto. V Kanadi v dobrih petih letih še ni imel takšnih slabih izkušenj.
Peter Jurgec, sicer akademik, dvojni doktor jezikoslovja, se ukvarja predvsem s področjem generativne fonologije. Poenostavljeno gre za vedo o tem, kako in zakaj so slišati posamezni glasovi v maternih jezikih in narečjih govorcev. Pri enem od predmetov, ki jih poučuje, se predavanj udeležuje skoraj 500 študentov, pomaga mu 14 asistentov. Kljub napornemu urniku mu množica dijakov pomeni izziv in pomoč pri raziskovanju, zato o vrnitvi v Slovenijo za zdaj še ne razmišlja.
Se pa v Slovenijo pogosto vrača, tudi s svojimi študenti. Na Mostecu pri Brežicah so na primer s posebno masko merili, koliko zraka gre pri govoru skozi nos in koliko skozi usta. Ugotovili so, da ima tamkajšnje narečje nosni J, glas, ki povzroča nosno harmonijo. Tak pojav so našli le še pri enem jeziku, ki ga govorijo v Etiopiji.
“Slovenščina ima zanimiv pojav, ki ga ima malo drugih jezikov, na primer latvijščina in katalonščina. Pogosto zamenjuje glasove, ki so prevzeti iz drugih jezikov, čeprav so ti v slovenščini čisto sprejemljivi. Angleški è in ò tako spreminja v é in ó. Primer je priimek ameriškega senatorja Romneyja, ki v poslovenjeni obliki namesto širokega o dobi ozkega.”
Mlada kmetica iz Vogelj na Gorenjskem je domačo kmetijo zamenjala za nastanitev v evropskem diplomatskem in političnem središču, kjer nadaljuje svojo politično pot v interesni skupini za evropske kmete COPA-COGECA.
V Globalni vasi gostimo jadralca Walterja Terška, ki je svoje zadnje potovanje čez Atlantski ocean sklenil na otoku Grenada v Karibih. Tam se je zasidral skupaj s svojim nenavadnim pomorskim partnerjem, ki ga je spoznal na Zelenortskih otokih na zahodu afriške obale.
Doktorska študentka biomedicine v New Yorku se ukvarja z raziskavami pljučnega raka. V pogovoru za Globalno vas med drugim razloži, kako to, da se je odločila stopiti iz varnega zavetja laboratorijskih zidov in se začela pogosto pojavljati v medijih ter kakšno je življenje znanstvenika v Velikem jabolku.
Mladi podjetnik iz Laškega je že pri 22 letih starosti, torej še v času študija, vse osnovne pogoje za klasično definicijo uspešnega življenja izpolnjene in obkljukane. Prav predvidljivost njegove prihodnosti in občutek ujetosti v rutino sta nato botrovala napadu panike, ki ga je doživel ob misli na stres, ki ga bo spremljal vsekozi ... in posledični takojšnji odločitvi, da "vse spremeni". Pustil je službo in tudi takratno partnerko, ter se že slaba dva meseca pozneje znašel v Hongkongu.
Suzana Zrnič je pred dobrim desetletjem v Haagu spoznala Slovenca, s katerim sta se sprva želela vrniti v domovino, nato pa ustalila na Nizozemskem. Tudi zaradi tam precej slabših možnosti v predšolskih vzgojnih zavodih v primerjavi s slovenskimi vrtci se je odločila pustiti službo in postati gospodinja.
Doktorica fizike Tinkara Troha dela na Češki akademiji znanosti v Pragi, kamor je odšla pred tremi leti.
S partnerko je pred dobrimi desetimi leti iz Slovenije najprej pobegnil v Berlin, kjer je bila hrana takrat cenejša kot v Sloveniji, najemnine za stanovanja pa nižje. Višanje najemnin, predvsem pa mrzle zime, so ju nato iz Berlina pregnale na Tenerife.
Nina Breznik je ena tistih Globalnih vaščank/-ov, ki se po odhodu iz domovine niso ustalili nikjer. s partnerjem programerjem, ki ga je spoznala v Nemčiji, živita kot digitalna nomada - po nekaj mesecev na leto v najemniškem stanovanju na angleškem podeželju, preostalih par nekajtedenskih do nekajmesečnih obdobij pa se preseljujeta z enega konca sveta na drugega, od projekta do projekta.
Po osmih letih smo znova poklicali eno naših Globalnih vaščank: vseživljenjsko dobrotnico Mojco Gayen, ki živi blizu Kalkute v Indiji. Država, ki jo že tako zaznamujejo ogromne razlike in družbena segregacija, se v zadnjih mesecih izjemno slabo spopada z epidemijo covida-19.
Gašper živi v "posh" angleškem mestu Wokingham blizu britanske prestolnice, o katerem je poleg tega, da gre za lično urejeno okolje z nadpovprečnim številom pivskih pubov, bolj malo povedati. Morda mu tudi zato ustreza služba, v okviru katere veliko potuje po svetu: Kanada, Bahami, Japonska, ZDA in Savdska Arabija so denimo med destinacijami, ki jih je obiskal v zadnjih nekaj letih.
Amy Anne je Slovenka s kanadskim potnim listom, ki se je s fantom Timijem pred par leti preselila na Islandijo. On opravlja lesarska dela pri dizajnerskem proizvajalcu pohištva, ona pa zaključuje podiplomski študij literature, kulture in medijev na Islandski Univerzi v Rejkjaviku.
Valentina Vengust je po študiju sinologije v Ljubljani šest let preživela v Pekingu. Je izvrstna poznavalka Kitajske, trenutno stacionirana v Berlinu, kjer za podjetje, ki deluje kot think-tank za analize družbenih, ekonomskih, političnih, diplomatskih ipd. sprememb v največji in gospodarsko najpomembnejši azijski državi.
Tjaša Šuštar je na študijski izmenjavi v Španiji spoznala Čilenca in se pred dobrimi petimi leti preselila v prestolnico Santiago.
Nika Mori je delala kot stevardesa v eni večjih letalskih družb ter v zraku in na tleh nabirala raznovrstne, tudi zelo nenavadne izkušnje.
Doktorica Maja Đukanović je profesorica z največ zaslugami za to, da imajo študenti beograjske filološke fakultete možnost tam študirati slovenščino.
Matic Jesenovec je eden tistih ljudi, ki imajo radi vedno nove izzive in se zato pogosto znajde v nepredvidljivih, celo težkih situacijah. Iz Švice, za katero pravi, da ga je "preveč razvajala", se je za mesec dni najprej preselil v Berlin, nato odšel na delavnico osebne rasti v Peru, na koncu pa se je (za zdaj) ustalil v Londonu.
Eva Avbelj je kemijska inženirka, ki je zaslužna za to, da bo predvidoma prihodnje leto na voljo poskusna različica lekcij slovenščine v aplikaciji Duolingo.
Tadej Oblak je po izobrazbi oblikovalec, v praksi pa slikar in kuhar, ki živi na Nizozemskem. Tja ga je pravzaprav "odpeljala" služba, ki jo je opravljal pred tem: bil je osebni voznik amsterdamskega tetraplegika, ki ga je vozil po opravkih in izletih znotraj in zunaj Nizozemske, med drugim v Slovenijo.
Jan Lemuri (nekoč Čadež) živi po principu "pojdi, kamor te odnese tok". Tako je zadnjih nekaj let, čeprav nikoli ni imel zajetnejše zaloge prihrankov, potoval po svetu ter izmenjaje priložnostno delal in ... bival pod svobodnim soncem.
Danica Kranjc Ložnar rada vidi, če jo ljudje namesto po rojstnem kličejo po imenu Dani Shams (kar po arabsko pomeni sonce). Pravi, da je oseba, ki se mora v svojem okolju počutiti dobro, da lahko učinkovito dela. Zadnjih nekaj let je tako redno letala iz Egipta v Slovenijo in nazaj. Pred nekaj meseci je svoj obisk Slovenije zaradi utesnjujočega vzdušja koronakrize nepričakovano skrajšala in se za stalno - kolikor "stalno" njen način življenja pač dopušča - preselila v Hurgado.
Neveljaven email naslov