Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nika se je pred dobrimi štirimi leti preselila v Katalonijo k svojemu partnerju, ki ga je spoznala, ko je bil na študijski izmenjavi v Sloveniji.
Nika se je pred dobrimi štirimi leti preselila k svojemu partnerju, ki ga je spoznala, ko je bil na študijski izmenjavi v Sloveniji
A pravi, da za srečo ni dovolj to, da se preseliš v kraj z ugodno klimo, potrebuješ še službo, ki ti vsak dan daje več kot le evre na bančni račun. Zato je Nika Ambrožič obrnila ploščo in se po končanem magistrskem študiju prevajalstva izučila za vizažistko. Odkar živi v Barceloni – ugotavljajo njeni prijatelji –, se je precej “skulirala”, in tako jo nekatere tamkajšnje navade, ki jih sprva ni mogla razumeti, ne motijo več; na primer katalonski tihi družbeni dogovor o tem, da je za prvega v čakalni vrsti v delikatesi povsem normalno, če za več minut poklepeta s prodajalko, preostali čakajoči pa ob tem nimajo pravice zavijati z očmi:
“V Španiji se lahko s prodajalko pogovarjaš, kolikor časa želiš, in nihče ne sme zavijati z očmi, cmokati ali se pritoževati, ker je to tvoj trenutek. To je nepisano pravilo. V Sloveniji pa, samo da se postaviš v vrsto v kakšnem nakupovalnem središču, ljudje že vzdihujejo in se pritožujejo.”
Je pa zato, vsaj v poslovnem okolju, toliko bolj moteč njihov slavni nonšalantni “no pasa nada” oziroma “saj ni važno, saj ni pomembno”, ki je v nasprotju z njeno navado, da se stvari “naredi, kot se šika”, ki jo je prinesla iz Slovenije. Pravi katalonski značaj pa spoznaš, ko se udeležiš tamkajšnjih političnih protestov:
“Prinesejo bobne, posebne katalonske piščali, vsi sedijo po tleh, zakurijo žar. Znajo si narediti “žur” tudi v trenutkih, ko jih združuje neka zelo resna tematika.”
Nika se je pred dobrimi štirimi leti preselila v Katalonijo k svojemu partnerju, ki ga je spoznala, ko je bil na študijski izmenjavi v Sloveniji.
Nika se je pred dobrimi štirimi leti preselila k svojemu partnerju, ki ga je spoznala, ko je bil na študijski izmenjavi v Sloveniji
A pravi, da za srečo ni dovolj to, da se preseliš v kraj z ugodno klimo, potrebuješ še službo, ki ti vsak dan daje več kot le evre na bančni račun. Zato je Nika Ambrožič obrnila ploščo in se po končanem magistrskem študiju prevajalstva izučila za vizažistko. Odkar živi v Barceloni – ugotavljajo njeni prijatelji –, se je precej “skulirala”, in tako jo nekatere tamkajšnje navade, ki jih sprva ni mogla razumeti, ne motijo več; na primer katalonski tihi družbeni dogovor o tem, da je za prvega v čakalni vrsti v delikatesi povsem normalno, če za več minut poklepeta s prodajalko, preostali čakajoči pa ob tem nimajo pravice zavijati z očmi:
“V Španiji se lahko s prodajalko pogovarjaš, kolikor časa želiš, in nihče ne sme zavijati z očmi, cmokati ali se pritoževati, ker je to tvoj trenutek. To je nepisano pravilo. V Sloveniji pa, samo da se postaviš v vrsto v kakšnem nakupovalnem središču, ljudje že vzdihujejo in se pritožujejo.”
Je pa zato, vsaj v poslovnem okolju, toliko bolj moteč njihov slavni nonšalantni “no pasa nada” oziroma “saj ni važno, saj ni pomembno”, ki je v nasprotju z njeno navado, da se stvari “naredi, kot se šika”, ki jo je prinesla iz Slovenije. Pravi katalonski značaj pa spoznaš, ko se udeležiš tamkajšnjih političnih protestov:
“Prinesejo bobne, posebne katalonske piščali, vsi sedijo po tleh, zakurijo žar. Znajo si narediti “žur” tudi v trenutkih, ko jih združuje neka zelo resna tematika.”
Gregor Kosirnik že tri leta živi v Vancouvrju. Prodal je avto in kupil enosmerno letalsko karto.
Mateja Podgoršek Whatley zaradi svojega dela zelo veliko potuje po ZDA - je namreč svetovalka za računovodstvo in finance pri velikih podjetjih.
Poklicali smo na morje. Kapitan Matej Rozman dobesedno živi na morju, trenutno se nahaja na Baltskem morju, kjer živi na 99 let stari dvojabornici.
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Globalna vas je raziskovala Havaje. Tam živi Alja Žorž, bodoča doktorica arheologoje, ki si je zaradi raziskovanja havajskih jam prislužila vzdevek Cave Lady.
Aljaž Vesel se je pred petimi leti odločil za študij opernega petja v tujini, izbral je Zürich.
Rihard Sakelšek že dve leti živi v Bahrajnu, kjer so zdaj sredi praznovanja svetega meseca ramadana. To pomeni, da čez dan na javnih mestih ne smeš piti ali jesti, kršitve tudi kaznujejo, a se temu da privaditi, pravi Rihard.
Karmen Tomšič živi v Bolzanu, pozimi pa v Švici uči smučanje. Pravi, da ji mnogi rečejo kar sestrična od Tine Maze.
Tokrat smo poklicali v Austin, v ameriški Teksas, kjer živi bolj malo Slovencev. A med njimi je Manja Hossa.
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Neveljaven email naslov