Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega.
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega
Zunaj smučarske sezone je bil doma v Sloveniji, približno dvesto dni na leto pa je preživel na snegu ali v gorskih letoviščih Francije in Avstrije ali Avstralije. Nino Žičkar poudarja, da tudi služba, ki si jo prej leta “opravljal” za hobi, ni vsak dan sanjska. Da ob dneh, ko je izrazito slabo vreme (eden takih je bila prav sreda, ko smo intervju posneli), vse prehitro pozabljamo, da se stranke po dveh urah smučanja v dežju in vetru vrnejo v tople koče in hotele, inštruktorji pa recimo v izrednih razmerah, ko tudi gondole in dvigala ne delujejo, s smučmi na ramenih premagujejo strmine s smučišča na smučišče.
“Danes je bil en tak težak dan, ker je bilo zelo vetrovno in je bila zaprta polovica smučišč. Delam v nekem smučarskem kompleksu, ki povezuje 12 smučišč in moral sem priti z enega smučišča na drugo. Ker pa je bilo preveč vetrovno, žičnica ni obratovala, zato sem dal smučke na ramo in hodil dobre pol ure po smučarski stezi navzgor, da mi ni bilo treba odpovedati učne ure.”
Nino pravi, da so v primerjavi s Slovenci in Angleži, s katerimi v Franciji največ dela, Avstralci zelo sproščeni, včasih še preveč:
“Po koncu dolgega dne sem se vračal domov. Da bi prišel do apartmaja, sem moral na sedežnico. Bil sem edini na sedežnici, ko so jo ugasnili in me pustili na njej. Delavci so me našli, ko so se pod sedežnico vračali domov.”
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega.
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega
Zunaj smučarske sezone je bil doma v Sloveniji, približno dvesto dni na leto pa je preživel na snegu ali v gorskih letoviščih Francije in Avstrije ali Avstralije. Nino Žičkar poudarja, da tudi služba, ki si jo prej leta “opravljal” za hobi, ni vsak dan sanjska. Da ob dneh, ko je izrazito slabo vreme (eden takih je bila prav sreda, ko smo intervju posneli), vse prehitro pozabljamo, da se stranke po dveh urah smučanja v dežju in vetru vrnejo v tople koče in hotele, inštruktorji pa recimo v izrednih razmerah, ko tudi gondole in dvigala ne delujejo, s smučmi na ramenih premagujejo strmine s smučišča na smučišče.
“Danes je bil en tak težak dan, ker je bilo zelo vetrovno in je bila zaprta polovica smučišč. Delam v nekem smučarskem kompleksu, ki povezuje 12 smučišč in moral sem priti z enega smučišča na drugo. Ker pa je bilo preveč vetrovno, žičnica ni obratovala, zato sem dal smučke na ramo in hodil dobre pol ure po smučarski stezi navzgor, da mi ni bilo treba odpovedati učne ure.”
Nino pravi, da so v primerjavi s Slovenci in Angleži, s katerimi v Franciji največ dela, Avstralci zelo sproščeni, včasih še preveč:
“Po koncu dolgega dne sem se vračal domov. Da bi prišel do apartmaja, sem moral na sedežnico. Bil sem edini na sedežnici, ko so jo ugasnili in me pustili na njej. Delavci so me našli, ko so se pod sedežnico vračali domov.”
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Nekdanjo kapetanko slovenske odbojkarske reprezentance Jasmino Marijo Kara je ljubezen pripeljala v Turčijo, kjer zdaj dela v marketingu moževega gradbenega podjetja.
Vsak četrtek v Globalni vasi kličemo Slovence po svetu ... Tokrat kličemo Slovenko, ki živi v Ženevi.
Neveljaven email naslov