Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob trenutni krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno.
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob tej krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno
Že dve dekadi prebiva v Bangkoku in dobro pozna tamkajšnji kulturo in družbo. Budističnim ideološkim temeljem, na katerih sta osnovani, pripisuje zasluge za to, da so se Tajci znali tudi z izzivi, povezanimi z epidemijo covida 19, spoprijeti bolje kot večina držav na Zahodu: slavi predvsem budistični pragmatizem kot antipod krščanskemu sramu/zasramovanju in zdravorazumsko “vdanost v usodo” kot antipod paniki ob občutjih nemoči pri nezmožnosti vplivanja na dogajanje v naši neposredni okolici.
Seks turizem je tajska posebnost, ki je med to krizo popolnoma zamrla oziroma se je preselila na splet, prinesla je namreč normalizacijo spletne pornografije.
“V zahodni kulturi prostitucija velja za nekaj vulgarnega in neprimernega, ni v skladu z družbenimi normami. Na Tajskem je zelo drugače. Tu se vsak, ki se ukvarja s seks turizmom, ki prodaja svoje telo, smatra kot delavec. /…/ To je povezano z budizmom, ki uči, da ima vsak svojo pot. Vse je zakon akcije in reakcije. Če boš delal slabo, se ti bo vrnilo slabo, dobro se bo vrnilo z dobrim. Ti fantje in dekleta skrbijo za svoje družine, tega je veliko, revščina je namreč še vedno velik problem na Tajskem, in zato je seks turizem pomemben vir dohodkov.”
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob trenutni krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno.
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob tej krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno
Že dve dekadi prebiva v Bangkoku in dobro pozna tamkajšnji kulturo in družbo. Budističnim ideološkim temeljem, na katerih sta osnovani, pripisuje zasluge za to, da so se Tajci znali tudi z izzivi, povezanimi z epidemijo covida 19, spoprijeti bolje kot večina držav na Zahodu: slavi predvsem budistični pragmatizem kot antipod krščanskemu sramu/zasramovanju in zdravorazumsko “vdanost v usodo” kot antipod paniki ob občutjih nemoči pri nezmožnosti vplivanja na dogajanje v naši neposredni okolici.
Seks turizem je tajska posebnost, ki je med to krizo popolnoma zamrla oziroma se je preselila na splet, prinesla je namreč normalizacijo spletne pornografije.
“V zahodni kulturi prostitucija velja za nekaj vulgarnega in neprimernega, ni v skladu z družbenimi normami. Na Tajskem je zelo drugače. Tu se vsak, ki se ukvarja s seks turizmom, ki prodaja svoje telo, smatra kot delavec. /…/ To je povezano z budizmom, ki uči, da ima vsak svojo pot. Vse je zakon akcije in reakcije. Če boš delal slabo, se ti bo vrnilo slabo, dobro se bo vrnilo z dobrim. Ti fantje in dekleta skrbijo za svoje družine, tega je veliko, revščina je namreč še vedno velik problem na Tajskem, in zato je seks turizem pomemben vir dohodkov.”
Robi Poredoš v New Yorku živi že 17 let, dela kot novinar. Na zahvalni četrtek je spregovoril o prometnih zamaških na letališčih in cestah, saj je to dan, ko se na pot odpravi največje število Američanov. Tudi na severovzhodu ZDA so glavna tema zadnjih dni odnosi med rasami, ki vsaj na prvi pogled po protestih v Fergusonu trenutno niso najboljši. Ko govoriš o New Yorku, pa se seveda ne moreš izogniti teku - najbolj priljubljenemu športu v mestu.
Jan Stele je pet let živel v Parizu, zdaj pa se je preselil v Moskvo. Pravi, da je Putin car tudi med mladimi. Kot nekakšen idol.
Katja Dernulovec je dve leti živela na Novi Zelandiji, ker pa se ji je iztekla delovna viza, je morala nazaj domov.
Avstralija morda že dolgo ni več obljubljena dežela, se pa tudi tam dobi slovenske napolitanke in kranjsko klobaso. Sintija Dobrotinšek se je za Globalno vas javila iz Sydneya.
Iva živi na Tajvanu že sedem let. Kot večina gostov v Globalni vasi, je prišla zaradi študija, ostala pa zaradi službe.
V Globalni vasi smo gostili Marjeto Kuralt, ki trenutno živi in dela v Berlinu, kamor se je, zaradi onesnaženosti preselila iz Šanghaja.
Urša Cehner živi v prestolnici Azerbajdžana. Država in njena prestolnica odpirata svoja vrata in kot je povedala Urša, v Bakuju živi kar nekaj Slovencev. Kakšno je njeno življenje v starem mestnem jedru, ki je del svetovne dediščine UNESCA, lahko slišite v Globalni vasi.
Je prostovoljka, aktivistka, novinarka. 10 let po olimpijskih igrah v Atenah so ostali bridki spomini.
Aljoša Petrič že 2,5 leti živi na Kanarskih otokih. Preživlja se z modno in poročno fotografijo in surfa.
Neveljaven email naslov