Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivor Knafelj pravi, da je bil prva dva tedna po preselitvi v Združene arabske emirate šok predvsem to, da so Evropejci oziroma belci na splošno tam malodane nadrasa.
Ivor Knafelj pravi, da je bil prva dva tedna po preselitvi v Združene arabske emirate šok predvsem to, da so Evropejci oziroma belci na splošno tam malodane nadrasa
Tokratni gost je v Združenih arabskih emiratih preživel zadnja tri leta, med epidemijo koronavirusa, ki je tudi tam ustavila poslovne tokove, pa sta se z nosečo ženo odločila, da obiščeta rojstno Prekmurje ter za bujno zelenje zamenjata puščavo in ponekod podobno bujno, vendar umetno vzdrževano zelenje. Ivor se je tako prvič po dveh letih spet ustavil v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu (MIKK) v Murski Soboti, kjer je kar petnajst let deloval v kulturi; pobiral državne drobtinice in skupaj z drugimi lokalnimi entuziasti bil boj z mlini na veter. Prekmurje zdaj označuje za svoj “drugi dom”, in čeprav od daleč zdaj jasneje vidi razne prednosti in sladkosti našega življenjskega okolja, ki jih morda sami prepogosto spregledamo, ugotavlja, da pogreša Dubaj.
Glede ukrepov ob epidemiji koronavirusa pravi, da so se Emirati zelo hitro odzvali:
“Mi smo že na začetku februarja dobili elektronska sporočila z vsemi možnimi napotki, kako si umivati roke, da je nujno nositi maske, podjetje nam je dalo vsem razkužila, maske so bile na voljo vsepovsod. /…/ V začetku marca so se začele omejitve gibanja. Ponoči razkužujejo ulice z droni.”
Ivor Knafelj pravi, da je bil prva dva tedna po preselitvi v Združene arabske emirate šok predvsem to, da so Evropejci oziroma belci na splošno tam malodane nadrasa.
Ivor Knafelj pravi, da je bil prva dva tedna po preselitvi v Združene arabske emirate šok predvsem to, da so Evropejci oziroma belci na splošno tam malodane nadrasa
Tokratni gost je v Združenih arabskih emiratih preživel zadnja tri leta, med epidemijo koronavirusa, ki je tudi tam ustavila poslovne tokove, pa sta se z nosečo ženo odločila, da obiščeta rojstno Prekmurje ter za bujno zelenje zamenjata puščavo in ponekod podobno bujno, vendar umetno vzdrževano zelenje. Ivor se je tako prvič po dveh letih spet ustavil v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu (MIKK) v Murski Soboti, kjer je kar petnajst let deloval v kulturi; pobiral državne drobtinice in skupaj z drugimi lokalnimi entuziasti bil boj z mlini na veter. Prekmurje zdaj označuje za svoj “drugi dom”, in čeprav od daleč zdaj jasneje vidi razne prednosti in sladkosti našega življenjskega okolja, ki jih morda sami prepogosto spregledamo, ugotavlja, da pogreša Dubaj.
Glede ukrepov ob epidemiji koronavirusa pravi, da so se Emirati zelo hitro odzvali:
“Mi smo že na začetku februarja dobili elektronska sporočila z vsemi možnimi napotki, kako si umivati roke, da je nujno nositi maske, podjetje nam je dalo vsem razkužila, maske so bile na voljo vsepovsod. /…/ V začetku marca so se začele omejitve gibanja. Ponoči razkužujejo ulice z droni.”
Robi Poredoš v New Yorku živi že 17 let, dela kot novinar. Na zahvalni četrtek je spregovoril o prometnih zamaških na letališčih in cestah, saj je to dan, ko se na pot odpravi največje število Američanov. Tudi na severovzhodu ZDA so glavna tema zadnjih dni odnosi med rasami, ki vsaj na prvi pogled po protestih v Fergusonu trenutno niso najboljši. Ko govoriš o New Yorku, pa se seveda ne moreš izogniti teku - najbolj priljubljenemu športu v mestu.
Jan Stele je pet let živel v Parizu, zdaj pa se je preselil v Moskvo. Pravi, da je Putin car tudi med mladimi. Kot nekakšen idol.
Katja Dernulovec je dve leti živela na Novi Zelandiji, ker pa se ji je iztekla delovna viza, je morala nazaj domov.
Avstralija morda že dolgo ni več obljubljena dežela, se pa tudi tam dobi slovenske napolitanke in kranjsko klobaso. Sintija Dobrotinšek se je za Globalno vas javila iz Sydneya.
Iva živi na Tajvanu že sedem let. Kot večina gostov v Globalni vasi, je prišla zaradi študija, ostala pa zaradi službe.
V Globalni vasi smo gostili Marjeto Kuralt, ki trenutno živi in dela v Berlinu, kamor se je, zaradi onesnaženosti preselila iz Šanghaja.
Urša Cehner živi v prestolnici Azerbajdžana. Država in njena prestolnica odpirata svoja vrata in kot je povedala Urša, v Bakuju živi kar nekaj Slovencev. Kakšno je njeno življenje v starem mestnem jedru, ki je del svetovne dediščine UNESCA, lahko slišite v Globalni vasi.
Je prostovoljka, aktivistka, novinarka. 10 let po olimpijskih igrah v Atenah so ostali bridki spomini.
Aljoša Petrič že 2,5 leti živi na Kanarskih otokih. Preživlja se z modno in poročno fotografijo in surfa.
Neveljaven email naslov