Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Globalna vas je v goste povabila antropologinjo Tino Zgonik, ki že leta prebiva v La Pazu, (administrativnem) glavnem mestu Bolivije. Gre za državo, ki ima poleg Paragvaja najvišji odstotek indijanskega prebivalstva v Južni Ameriki. V intervjuju obravnavamo cel kup z naše perspektive nenavadnih fenomenov, povezanih z vsakdanjim življenjem tamkajšnjega prebivalstva - na primer o dejstvu, da bolivijski otroci (skoraj) nikoli ne jokajo - pa tudi posebnosti v boju proti novemu koronavirusu, kot je močna vera v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer na splošno velja za 'zdravilo zoper vse'.
O nenavadnih fenomenih vsakdanjega življenja, šamanizmu, pa tudi o močni veri v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer velja za zdravilo zoper vse
Globalna vas je v goste povabila Tino Zgonik, ki že leta prebiva v La Pazu, (administrativnem) glavnem mestu Bolivije. Gre za državo, ki ima poleg Paragvaja najvišji odstotek indijanskega prebivalstva v Južni Ameriki.
"Bolivija je relativno divja država, druge južnoameriške države so bolj civilizirane, globalizirane. Do tujcev je bolj zadrta država, ampak mesto La Paz me vedno znova očara. Za raziskovanje je dobra izhodiščna točka."
Antropologinja, ki že trinajst let raziskuje zdravilstvo in šamanizem, na vprašanje, kako se v prvotnih ljudstvih zdravi bolezni, odgovarja, da je naravno zdravilstvo v Boliviji zelo cenjeno, ampak koncept bolezni je popolnoma drugačen, bolezen je kulturno pogojena. Da obstajajo bakterije, virusi, je samo en pogled na svet.
Tina govori tudi o posebnostih v boju proti novemu koronavirusu, kot je močna vera v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer na splošno velja za 'zdravilo zoper vse', ter o cel kup z naše perspektive nenavadnih fenomenov, povezanih z vsakdanjim življenjem tamkajšnjega prebivalstva. Ste vedeli, da bolivijski otroci (skoraj) nikoli ne jočejo?
"Glavni razlog so starši. Ti so manj obremenjeni, manj zahtevni do sebe, ne potrebujejo vseh materialnih dobrin. Ljudje so dejansko zadovoljni s seboj in svojim življenjem, kakršno je. Kot narod so izjemno mirni in tihi."
Globalna vas je v goste povabila antropologinjo Tino Zgonik, ki že leta prebiva v La Pazu, (administrativnem) glavnem mestu Bolivije. Gre za državo, ki ima poleg Paragvaja najvišji odstotek indijanskega prebivalstva v Južni Ameriki. V intervjuju obravnavamo cel kup z naše perspektive nenavadnih fenomenov, povezanih z vsakdanjim življenjem tamkajšnjega prebivalstva - na primer o dejstvu, da bolivijski otroci (skoraj) nikoli ne jokajo - pa tudi posebnosti v boju proti novemu koronavirusu, kot je močna vera v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer na splošno velja za 'zdravilo zoper vse'.
O nenavadnih fenomenih vsakdanjega življenja, šamanizmu, pa tudi o močni veri v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer velja za zdravilo zoper vse
Globalna vas je v goste povabila Tino Zgonik, ki že leta prebiva v La Pazu, (administrativnem) glavnem mestu Bolivije. Gre za državo, ki ima poleg Paragvaja najvišji odstotek indijanskega prebivalstva v Južni Ameriki.
"Bolivija je relativno divja država, druge južnoameriške države so bolj civilizirane, globalizirane. Do tujcev je bolj zadrta država, ampak mesto La Paz me vedno znova očara. Za raziskovanje je dobra izhodiščna točka."
Antropologinja, ki že trinajst let raziskuje zdravilstvo in šamanizem, na vprašanje, kako se v prvotnih ljudstvih zdravi bolezni, odgovarja, da je naravno zdravilstvo v Boliviji zelo cenjeno, ampak koncept bolezni je popolnoma drugačen, bolezen je kulturno pogojena. Da obstajajo bakterije, virusi, je samo en pogled na svet.
Tina govori tudi o posebnostih v boju proti novemu koronavirusu, kot je močna vera v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer na splošno velja za 'zdravilo zoper vse', ter o cel kup z naše perspektive nenavadnih fenomenov, povezanih z vsakdanjim življenjem tamkajšnjega prebivalstva. Ste vedeli, da bolivijski otroci (skoraj) nikoli ne jočejo?
"Glavni razlog so starši. Ti so manj obremenjeni, manj zahtevni do sebe, ne potrebujejo vseh materialnih dobrin. Ljudje so dejansko zadovoljni s seboj in svojim življenjem, kakršno je. Kot narod so izjemno mirni in tihi."
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Nekdanjo kapetanko slovenske odbojkarske reprezentance Jasmino Marijo Kara je ljubezen pripeljala v Turčijo, kjer zdaj dela v marketingu moževega gradbenega podjetja.
Vsak četrtek v Globalni vasi kličemo Slovence po svetu ... Tokrat kličemo Slovenko, ki živi v Ženevi.
Neveljaven email naslov