Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev
Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.
Kje maturanti izgubljajo največ točk?
Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.
“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”
Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.
“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”
Napotki za pisanje
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.
Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.
Anne Michaels: Ubežni delci
Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.
Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.
Povezave in razlike med romanoma
Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.
Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …
Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«
A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.
Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:
824 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev
Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.
Kje maturanti izgubljajo največ točk?
Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.
“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”
Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.
“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”
Napotki za pisanje
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.
Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.
Anne Michaels: Ubežni delci
Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.
Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.
Povezave in razlike med romanoma
Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.
Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …
Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«
A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.
Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:
Polfinalni obračun Gimnazije Bežigrad in Gimnazije Antona Aškerca
Tokrat sta se kot zadnji ekipi prvega kroga pete sezone tekmovanja Improklet pomerili Gimnazija Poljane in Srenja šola za oblikovanje in fotografijo. Za svoje favorite lahko glasujete na Facebook/Improklet. Naslednji teden pa je na vsrti že prva polginalna tekma. Pomerili se bosta Gimnazija Bežigrad in Gimnazija Antona Aškerca. Se slišimo v sredo, ob 20h!
Tretja oddaja prvega kroga je za nami. Glasujte za svoje favorite na FB strani Improklet.
V drugi oddaji sta se pomerili ekipi Gimnazije Vič in Gimnazije Antona Aškerca. Prisluhite kako sta se odrezali in obiščite Facebook stran Improklet, kjer boste lahko oddali glas tisti ekipi, ki vas je bolj prepričala.
V prvi oddaji nove sezone tekmovalne oddaje v radijski imrpovizaciji Improklet sta se pomerili ekipi Pionirskega doma in Gimnazije Bežigrad.
Kdo je Ana Karenina - ena najbolj vznemirljiv žensk v svetovni književnosti? Je žrtev tragične usode ali lastne zaslepeljnosti? Je padla ženska ali ujetnica družbe? Kako je mogoče, da se njeno življenje tako hitro sesuje v prah? Je morda za to odgovoren isti nesrečni element, zaradi katerega bralci precej raje kot srečne zgodbe, beremo tisti, ki so polne trpljenja in bolečine. Zgodbe, zapisane s črnim črnilom. O Tolstojevem romanu in letošnjem maturitetnem eseju bo tekel pogovor v tokratni oddaji z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine Gimnazije Poljane.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To se bomo vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Kdo je Elica Sreš, kakšne vrednote ima, kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Razvoj evropske zunanje politike se zaradi nemirnega obdobja, v katerem se nahajamo, srečuje z novimi izzivi. Je Evropska unija še tako imenovani svetovni mirovni posrednik, h kateremu centru moči bi se morala obrniti in kakšna naj bo njena gospodarska politika glede tretjih držav? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih z dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki Gimnazije Murska Sobota osvetlili tokrat.
Za nami je prva polfinalna oddaja. Z dijaki I. gimnazije v Celju in z dijakiGimnazije Franca Miklošiča Ljutomer smo razmišljali o sedanjih in prihodnjih razmerah na notranjih in zunanjih mejah Evropske unije. Ali Schengen še deluje in kakšen je odziv Evropskega parlamenta na razvoj politike upravljanja zunanjih meja? Bo Evropa premagala strah in delitve, ki jo delijo? Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Program za mlade.
Informativni dnevi so mimo, rok za prijavo na želeni študij pa že poteka. Ena izmed fakultet, kjer imajo vsako leto kandidatov vedno preveč, kot je prostih mest, je Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Razpisuje namreč 34 študijskih mest, od tega 12 za dramsko igro, na informativnih dnevih pa se je o njihovem študiju zanimalo več kot 300 mladih. Zanimanja za gledališče, režijo in film je torej veliko. Zakaj želijo mladi postati igralci, kakšne so njihove dozdajšnje izkušnje z nastopanjem in igranjem? Da bi mladi izvedeli, kaj od človeka zahteva igralski poklic, bo mladim v studiu družbo delal priznan slovenski igralec Klemen Janežič, član SNG Drama, lutkar, koreograf in junak televizijske nadaljevanke Usodno vino.
V dneh, ko se o nadaljevanju šolanja odločajo devetošolci in dijaki 4. letnikov, je pomembna odločitev tudi pred tistimi dijaki, ki bi radi študirali v tujini. Vrata na tuje univerze jim odpira mednarodna matura, ki jo izvajajo le tri slovenske srednje šole, dijaki, ki se odločijo zanjo, pa se morajo na te šole prepisati po končanem 2. letniku. Katere so prednosti in slabosti mednarodne mature, kakšen je predmetnik, kako zahteven pouk, kam se dijaki lahko vpišejo s končano mednarodno maturo ter kakšne štipendije so jim na voljo za študij v tujini, pa v tokratnem Gymnasiumu, ki ga pripravlja Andreja Gradišar.
V zadnji oddaji drugega kroga bomo z dijaki Gimnazije Murska Sóbota in dijaki Gimnazije Moste govorili o krožni ekonomiji. Ta novi model se od tradicionalnega pogleda na gospodarstvo razlikuje v tem, da stremi k ponovni uporabi surovin in išče načine, kako s pomočjo tega količino odpadnega materiala zmanjšati na minimum, velik potencial pa predstavlja tudi na področju inovacij in odpiranja novih delovnih mest. Kot po navadi bomo poklicali v Evropski parlament, tokrat bosta z nami poslanka Patricija Šulin in poslanec Franc Bogovič.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Med seboj sta se pomerili ekipi Prve gimnazije v Mariboru in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.
Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.
V zadnji oddaji Gymnasium se nam bodo v studiu pridružile zmagovalke lanskoletne tekmovalne oddaje v radijski improvizaciji Improklet. Dekleta bodo improvizirala na predloge poslušalcev, povedala kaj se jim je dogajalu v letu 2015 in izbrala gasbo, ki jih je najbolj navdušila v skoraj končanem letu. Poslušajte in sodelujte v oddaji Gymnasium!
Neveljaven email naslov