Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Plesalka in koreografinja Veronika Valdes in mladi, ki obiskujejo različne srednje šole s plesnim programom, o sodobnem plesu, razliki z baletom, stereotipih in izzivih ...
Plesalka in koreografinja Veronika Valdes in mladi, ki obiskujejo različne srednje šole s plesnim programom, o sodobnem plesu, razliki z baletom, stereotipih in izzivih
Družbo nam bodo delali sogovorniki več generacij, katerih skupna točka je ljubezen do plesa. Ne bomo govorili o poletnih zabavah in plesu na plesišču v klubih ali ob glasbi na plaži, temveč o sodobnem plesu kot plesnem stilu, ki si ga mlad človek vzame za svojo šolsko in pozneje karierno pot. Kaj sploh je sodobni ples, kakšno mesto ima v Sloveniji, kam po srednjih šoli, saj v Sloveniji ni javne fakultete za sodobni ples, kakšne so razlike med baletom in sodobnim plesom, kaj je “modern” ples – o vsem tem in še čem bomo govorili z mladimi plesalci Sarah al Saleh, Laro Mateo Ivančič in Maiem Lukom Špenkom, z na slovenski plesni sceni že uveljavljeno mlado plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Veroniko Valdes in dramaturginjo, sicer pa nekdanjo plesalko dr. Andrejo Kopač.
Medtem ko Sarah, Lara in Luka zaključujejo svoje srednješolsko obdobje, pa je Veronika Valdes že uveljavljeno ime na slovenski plesni sceni. Kako je biti torej danes profesionalni plesalec?
“Težko. Jaz sicer uživam. A ne moreš samo plesati. Moraš tudi učiti, če želiš preživeti. Samo od projektov – razen če jih imaš pet naenkrat, kar pa tudi ne gre, ker se ne moreš osredotočiti na vse, vaje se ti križajo. Jaz sploh nimam tega za službo, zato ker je preveč lepo, da bi bila to služba.”
Sicer pa plesalka pravi: “Zakaj pa mi je sodobni ples tako všeč? Zato ker ni prav in narobe. Ker lahko iz napake narediš nekaj najlepšega.”
To je všeč tudi Luki, ki je v osnovni šoli plesal balet, nato pa se vpisal na SVGL, smer sodobni ples. V sodobnem plesu je več svobode, pravi tudi Lara, ki je sicer balerina, se pa želi zdaj preusmeriti na sodobni ples. Sarah živi za oder, rada nastopa, za svoje sole si sama naredi tudi glasbo – včasih je plesala hip hop, ni ji tuje niti rapanje. Zanimi gosti so nam torej delali družbo, z Andrejo Kovač pa smo izvbedeli tudi, kako se je razvil sodobni ples, kakšna je razlika med njimn in baletom ter med modern in sodobnim plesam.
824 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Plesalka in koreografinja Veronika Valdes in mladi, ki obiskujejo različne srednje šole s plesnim programom, o sodobnem plesu, razliki z baletom, stereotipih in izzivih ...
Plesalka in koreografinja Veronika Valdes in mladi, ki obiskujejo različne srednje šole s plesnim programom, o sodobnem plesu, razliki z baletom, stereotipih in izzivih
Družbo nam bodo delali sogovorniki več generacij, katerih skupna točka je ljubezen do plesa. Ne bomo govorili o poletnih zabavah in plesu na plesišču v klubih ali ob glasbi na plaži, temveč o sodobnem plesu kot plesnem stilu, ki si ga mlad človek vzame za svojo šolsko in pozneje karierno pot. Kaj sploh je sodobni ples, kakšno mesto ima v Sloveniji, kam po srednjih šoli, saj v Sloveniji ni javne fakultete za sodobni ples, kakšne so razlike med baletom in sodobnim plesom, kaj je “modern” ples – o vsem tem in še čem bomo govorili z mladimi plesalci Sarah al Saleh, Laro Mateo Ivančič in Maiem Lukom Špenkom, z na slovenski plesni sceni že uveljavljeno mlado plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Veroniko Valdes in dramaturginjo, sicer pa nekdanjo plesalko dr. Andrejo Kopač.
Medtem ko Sarah, Lara in Luka zaključujejo svoje srednješolsko obdobje, pa je Veronika Valdes že uveljavljeno ime na slovenski plesni sceni. Kako je biti torej danes profesionalni plesalec?
“Težko. Jaz sicer uživam. A ne moreš samo plesati. Moraš tudi učiti, če želiš preživeti. Samo od projektov – razen če jih imaš pet naenkrat, kar pa tudi ne gre, ker se ne moreš osredotočiti na vse, vaje se ti križajo. Jaz sploh nimam tega za službo, zato ker je preveč lepo, da bi bila to služba.”
Sicer pa plesalka pravi: “Zakaj pa mi je sodobni ples tako všeč? Zato ker ni prav in narobe. Ker lahko iz napake narediš nekaj najlepšega.”
To je všeč tudi Luki, ki je v osnovni šoli plesal balet, nato pa se vpisal na SVGL, smer sodobni ples. V sodobnem plesu je več svobode, pravi tudi Lara, ki je sicer balerina, se pa želi zdaj preusmeriti na sodobni ples. Sarah živi za oder, rada nastopa, za svoje sole si sama naredi tudi glasbo – včasih je plesala hip hop, ni ji tuje niti rapanje. Zanimi gosti so nam torej delali družbo, z Andrejo Kovač pa smo izvbedeli tudi, kako se je razvil sodobni ples, kakšna je razlika med njimn in baletom ter med modern in sodobnim plesam.
Tla so poleg zraka in vode najpomembnejši naravni vir, ki omogoča življenje na kopnem. Imajo osrednjo vlogo v kopenskih ekosistemih, a njihov pomen je pogosto spregledan. Zato pa so njihovo vrednost prepoznavali srednješolci z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, na Mednarodni poletni šoli na temo tal na Pokljuki. Z nami bodo to sredo, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Pridobitev vozniškega dovoljenja je eden izmed življenjskih mejnikov. A prava vožnja se začne šele, ko se vozniki začetniki v avtomobilu znajdejo sami. Zato bomo v tokratni oddaji z mladimi, ki so ravno pridobili vozniško dovoljenje, inštruktorjem vožnje in varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije in predstavnikom policije govorili o varni udeležbi mladih v prometu. Slišali boste tudi mnogo nasvetov o tem, kako se prvič odpraviti na daljšo pot in kaj storiti, ko ne gre vse po načrtih.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so sredi poklicne mature, mi pa bomo z njimi govorili o tistem najbolj navdušujočem in najbolj praktičnem delu te mature – namreč modnih kreacijah, ki so jih izdelale same. Vsako leto dijakinje programa modno oblikovanje predstavijo svoje celoletno delo, ki šteje tudi za poklicno maturo, na modni reviji, in to s profesionalno ekipo manekenk, frizerjev in umetnikov ličenja. Paša za oči je ponavadi ta modna revija in letos ni bilo nič drugače.
Na Portugalskem se je končala 17. evropska naravoslovna olimpijada.
Oddajo namenjamo maturantom – te generacije, pa tudi tistim, ki jih zrelostni izpit čaka v prihodnjih letih. V njej bomo namreč slišali mnenja mladih o maturi, različnih maturitetnih predmetih, izvedeli bomo, kaj je že za njimi, kaj jih še čaka. Profesorje različnih predmetov in zunanje ocenjevalce pa smo prosili za napotke in usmeritve za pisanje mature: kje mladi pri nekaterih predmetih izgubljajo točke, na kaj naj bodo še posebej pozorni? In kako je po objavi z vpogledi in ugovor? Odgovore smo zbrali v oddaji Gymnasium.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Na 21. državnem tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije z naslovom Uporabnost ostankov hrane so se mladi spraševali, kje in kako so v preteklosti nastajali ostanki živil in hrane, na kakšne načine so posamezniki, gospodinjstva in gostišča ravnali z njimi, na kakšne načine so jih uporabljali in kako je s tem danes.Več o tekmovanju z mladimi nagrajenkami Niko Klepec, Andrejo Jevšnik in Izo Gaber, ki so v kategoriji višjih strokovnih šol zmagale z nalogo Uporaba krompirjevih olupkov pod mentorstvom doc. dr. Elene Marulc.
Vas zanima, kako je biti študent na Nizozemskem ali v Belgiji? Prisluhnite našim sogovornikom v oddaji Gymnasium! Z nami lahko greste v Leuven in Amsterdam, kjer smo raziskali študentsko življenje, poiskali slovenske in druge Erasmus študente, srečali Slovence, ki so po študijski izkušnji ostali v tujini, obiskali različne fakultete in se pogovarjali tudi s tamkajšnjimi predstavniki študentov. Veliko smo izvedeli o Erasmus izmenjavah, o življenju v Amsterdamu, o nizozemskem in belgijskem izobraževalnem sistemu, o tem, koliko znaša najemnina za sobo v Amsterdamu, kaj je to Dutch rain – nizozemski dež, katero je najbolj študentsko mesto v Evropi in zakaj imajo nekateri nizozemski študenti na nahrbtnike pripete rdeče kvadratke.
Spomladanski rok splošne mature je pred vrati, zato smo v oddaji maturantom ponudili pregled in primerjavo romanov Angel pozabe in Francoski testament ter jim dali praktična navodila za pisanje eseja. Esej iz maternega jezika k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je Stiske družine in posameznika na zgodovinskih prelomnicah. Kako o tem govorita romana, kaj ju povezuje, kaj razlikuje? Kako sploh pisati esej in na kaj paziti, da ne bi po nepotrebnem izgubljali točk? Odgovori so zbrani na enem mestu: v Gymnasiumu!
Bližajo se evropske volitve, nas pa zanima, kako povezani z Evropsko unijo in njeno politiko se počutijo mladi? Ali bodo sodelovali na volitvah? Zakaj, kako bi se to lahko spremenilo in kaj pritegne tiste, ki jim je tovrstno udejstvovanje blizu? Imajo mladi občutek, da jih odločevalci poslušajo, da so njihove teme in problematike, ki jih zadevajo, slišane in pomembne v političnih programih in tudi dejanskih politikah? Kje mladi vidijo svojo priložnost?
Letošnje svetovno prvensto do 23 let v slaščičarstvu je potekalo v italijanskem mestu Rimini in tam je Slovenija prvič v zgodovini imela tudi dve svoji predstavnici. To sta bili Maja Grabar in Tina Vehovec, ki sta na dvodnevnem tekmovanju morali ustvariti slaščice in slaščičarske skulpture, s katerimi sta se pomerili s konkurenco, ki je prihajala iz še 12 držav. Maja Grabar je bila z nami v studiu, kjer je povedala vse o nastopu na svetovnem prvenstvu v slaščičarstvu v Italiji.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
23 mladih se je udeležilo strokovne ekskurzije v Rusijo, da bi razširili svoje znanje in iz prve roke videli, kako in kje se še danes urijo kozmonavti.
Evropska unija v svojem bistvu zasleduje nasleduje mir, svobodo, človekovo dostojanstvo, demokracijo, enakost, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje pa je, ali smo se unija, posamezne članice in ljudje bolj kot v preteklosti oddaljili od teh vrednot? Kako močno so še prisotne te vrednote, katere so po mnenju mladih najpomembnejše? Kako iskati ravnovesje med njimi, ko ena pravica trči ob drugo? In kakšno Evropo si mladi sploh želijo? O tem smo se pogovarjali na Gimnaziji Kranj, kjer so nas gostili dijaki te šole: Manca Kejžar, Vida in Klara Babič, Marcel Čarman, Dan Dubokovič in David Golob. Za širši vpogled in kontekst vprašanja vrednot, na katerih temelji Evropska unija, pa smo zaprosili tudi doc. dr. Marka Lovca s Fakultete za družbene vede.
Strešni vrt ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika je prostor pridelave lastnih vrtnin in zelišč, prostor učenja, druženja in medgeneracijskega sodelovanja. Čisto prava učilnica na prostem, z urbanim vrtnarjenjem na temeljih permakulture. Kaj vse je prinesla dijakom, profesorjem pa tudi mestu, lahko slišite v tokratni oddaji. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V minulih sezonah so predstavnice in predstavniki slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju dosegali vrhunske uspehe. Osvajali so kolajne na mladinskih olimpijskih igrah, prav tako na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih. Z njimi in selektorjem mladinske izbrane vrste smo govorili o razvoju tega športa v Sloveniji in kaj našteti uspehi obetajo pred olimpijskimi igrami v Tokiu, kjer se bo športno plezanje prvič predstavilo kot olimpijski šport.
Neveljaven email naslov