Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maturitetni esej 2020 od A do Ž

20.05.2020

Matura je ena od najbolj vročih tem zadnjih tednov – tudi na našem programu in v naših oddajah smo spremljali vse dogajanje okoli nje – zdaj, kot vsi že dobro veste, torej bo – 30. maja se začenja tako splošna kot poklicna. V današnjem Gymnasiumu bo rdeča nit oddaje letošnji maturitetni esej, ki ga bodo dijaki splošne mature pisali v ponedeljek, 1. junija. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Z dijaki in s profesorji slovenščine bomo izpostavili glavne ideje, dramske osebe in zaplete Cankarjevih del, ki so obvezno čtivo na letošnji maturi? Kje bi našli vzporednice med protagonisti dram Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci? Kako se v vseh dramskih besedilih kaže nasprotje med resnico in videzom? Kam je Ivan Cankar uperil svojo kritično ost? O letošnjem maturitetnem eseju od A do Ž.

Najpomembnejši poudarki Cankarjevih del

Matura je ena od najbolj vročih tem zadnjih tednov – tudi na našem programu in v naših oddajah smo spremljali vse dogajanje okoli nje – zdaj, kot vsi že dobro veste, torej bo – 30. maja se začenja tako splošna kot poklicna.

V današnjem Gymnasiumu bo rdeča nit oddaje letošnji maturitetni esej, ki ga bodo dijaki splošne mature pisali v ponedeljek, 1. junija. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike.

Z dijaki in s profesorji slovenščine smo izpostavili glavne ideje, dramske osebe in zaplete Cankarjevih del, ki so obvezno čtivo na letošnji maturi? Kje bi našli vzporednice med protagonisti dram Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci? Kako se v vseh dramskih besedilih kaže nasprotje med resnico in videzom? Kam je Ivan Cankar uperil svojo kritično ost? O letošnjem maturitetnem eseju od A do Ž.

Za maturitetni esej morajo letos maturanti predelati 4 Cankarjeva dramska dela: Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci. Vsa so kritična in aktualna še danes, saj naš največji pisatelj v njih naslavlja večna človekova vprašanja: kaj je moralno in kaj ni, kako pomembna je v boju za preživetje resnica, kako dojemamo oblast, kakšna sredstva ubiramo, da pridemo na vrh, kolikšna je cena upora, kakšen odnos ima družba do umetnika.  

Mladi so sicer naslov tematskega sklopa letošnjega eseja na splošni maturi izvedeli že sredi 3. letnika. Čeprav sta ponavadi predpisani le 2 deli, jih letošnja štiri niso navdala s prevelikimi skrbmi, pravi Nives Žlof Androjna z Gimnazije Šentvid: »Po zaslugi Cankarjevega leta 2018 smo se že v 2. letniku precej ukvarjali s Cankarjem. Naša šola je organizirala tudi gledališki maraton, kjer je naša generacija igrala Za narodov blagor, tako da smo že takrat kar natančno predelali to dramo.« Njena vrstnica z gimnazije Nina Trdan dodaja: »To, da so obvezna dela 4, me ni motilo, imajo sicer veliko idej in oseb, a vseeno niso zelo dolga dela, tako da jih lahko večkrat preberemo in si bolje zapomnimo zgodbo. Mogoče mi je edino malo presedalo, da se moramo po Cankarjevemu letu ponovno ukvarjati s Cankarjem in je torej to za nas že drugič Cankarjevo leto.«

Cankarjev socialni čut

Ivan Cankar je bil predstavnik slovenske moderne. Več o tem obdobju nam je povedal izr. prof. na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Primož Vitez: »Kazali so se močni vplivi iz evropske književnosti, še posebej iz francoskega prostora, na primer pesnikov, kot so Mallarmé, še prej Baudelaire, Maeterlinck. To so pesniki, ki so jih naši besedni umetniki poznali in brali, nekateri, na primer Ivan Cankar, tudi v izvirnikih, torej v francoščini. Poleg tega moderna, se pravi konec 19. stoletja in v začetek 20. stoletja, pomeni nek prelom z literarno tradicijo realizma. Gre v veliki meri tudi za jezikovno invencijo, nove jezikovne pristope k prozi, h gledališču in še posebej k poeziji. Ivan Cankar, Oton Zupančič, Dragotin Kette in Josip Murn – Aleksandrov so vsi štirje začeli kot pesniki in Cankar je edini, ki se je preusmeril v gledališče in prozo.«

Cankarjeva proza je po besedah Viteza zaznamovana s Cankarjevim socialnim čutom, ki ga je razvil tudi zaradi lastnih bridkih življenjskih izkušenj revščine in družbene nepravičnosti. V dramatiki vselej izhaja iz domačih razmer, nadalje razloži Drago Meglič, profesor slovenščine na II. Gimnaziji Maribor: »Čeprav so se v komediji Za narodov blagor mnogi prepoznavali, je Cankar to odločno zavračal – da je namreč smešil konkretne osebe ali politične nazore. (…) Njegov cilj je namreč zmeraj ostra satira javnega življenja na Slovenskem. Cankarjev bič je pri tem oster, neizprosen do vseh, ki se na primer v imenu kapitalističnega pridobitništva okoriščajo na račun socialne nepravičnosti. Obračuna z vsem, ki na račun političnega oportunizma uklanjajo hrbet ali pa trgujejo z narodovim blagrom in njegovimi ideali. Enako oster pa je tudi do tistih, ki z blagoslovom bogaboječe dušebrižnosti umetnost in umetnike enačijo z razbojništvom in jih kot grožnja ustaljenemu družbenemu redu preganjajo. Cankar je torej v vseh štirih dramah udejanjil tisto, kar je občutil na lastnih plečih: denimo finančni zlom lastne družine, socialno depriviligiranost klanških siromakov, pa skoraj ojdipovsko navezanost na mater, neuspešno politično udejstvovanje in splošen položaj umetnika in umetnosti na Slovenskem. Cankar je resda izhajal iz domačih razmer, ampak njegove drame preraščajo čas, v katerem so nastale, in postajajo univerzalne za vse čase.«

Različne motive, like, ideje lahko zato med seboj primerjamo, prav tako jih lahko primerjamo z lastnim ravnanjem in ravnanjem sodobnih posameznikov v družbi. »Cankar je pač prepričljiv in vedno se lahko v zvezi z njim o nečem pogovarjamo. Tako da mi je s tega vidika malo škoda, da nismo bili ves čas v šoli,« je povedala Irena Velikonja Kolar, profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid.

Ideje posameznih dramskih del

Z nekaterimi Cankarjevimi deli so se mladi spoznali že v nižjih letnikih gimnazij, med drugim na primer s komedijo Za narodov blagor, ki je sicer tretje Cankarjevo dramsko delo. Izdano je bilo leta 1901, ob tem pa je avtor sam napisal, da gre za komedijo v 4 dejanjih. A to ni klasična komedija, pove dijakinja Gimnazije Šentvid Nina Trdan: »Zagotovo je precej drugačna od komedij, ki smo jih vajeni. V njej ne nastopajo za komedijo tipični liki, temveč so zelo kompleksni, imajo večplastno osebnost. Na koncu tudi ni tipične komične sprave, ampak pride do upora protagonista, do sprave pa pride med likoma, ki sta na isti strani, med dvema politikoma.« Cankar je motiv spopada dveh političnih veljakov, ki se z vznesenimi, a v resnici praznimi frazami o narodovem blagru borita za naklonjenost bogatega in uglednega tujca in s tem za lastne interese in moč v družbi, našel v domačih političnih razmerah. Njegova kritična ost je usmerjena proti meščanski družbi, poudarek pa je na izpraznjenosti fraz, lažeh, videzu, na katerega večina ljudi pristaja. »Tako drži Cankar ogledalo tudi sodobnemu času in verjetno je ravno v tem čar Cankarjeve dramatike: da mu je uspelo ujeti splošne silnice človeške narave, ki se ne spreminjajo,« poudari profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid.

To bi lahko rekli tudi za Hlapce, ki veljajo za temeljno delo slovenske dramatike in najbolj izvirno Cankarjevo dramsko delo. V njej obračuna z licemernostjo intelektualcev in hlapčevstvom slovenskega naroda kot celote, pravi Irena Velikonja Kolar in dodaja: »A se mi zdi, da je največja kritična ost uperjena proti intelektualcem zato, ker so oni tisti, ki so dejansko lahko znanilci nekih družbenih sprememb, pa zaradi lastnega udobja ne želijo biti.« To delo je bilo najbolj všeč Maruši Lučič Bolka z Gimnazije Kranj: »Odpirajo najbolj kompleksna vprašanja: kaj je hlapčevstvo, kdo je hlapec, koliko je vredna resnica in ali mora človek zavreči resnico, da dobro živi, ali je možno oboje.« Ob koncu četrtega dejanja Hlapcev, ko ima Jerman v gostilni govor, v njem pa izgovori vsem znane besede o hlapčevstvu, biču in skrivljenem hrbtu, je kurjo polt dobil tudi njen vrstnik Matija Barba: »To se mi pri drugih Cankarjevih dramah ni dogajalo.«

Spet druge je bolj prepričala realistična drama Kralj na Betajnovi, ki po besedah Barbare Logar, profesorice slovenščine na Gimnaziji Kranj, ki letos na splošno maturo pripravlja kar 60 dijakov, »kar kliče k aktualizaciji«. Velja za njegovo odrsko najbolj učinkovito dramo, zgrajeno v napetem zapletu in razpletu, z jasno zaokroženo zgodbo s primesmi kriminalke. Izpostavlja skoraj temeljno, brezčasno vprašanje, ali se navzgor res ne da priti drugače kot z brezbrižnostjo, neusmiljenostjo, amoralo. Z dramo izraža svoje razočaranje nad družbo, v kateri nad vestjo zmaguje groba sila. Pokaže, da obstajata dve morali – ena je morala sužnjev, druga pa morala gospodarjev. Profesorica slovenščine na Gimnaziji Nova Gorica Simona Stres: »Cankar se v bistvu z obstojem dveh moral ne strinja. Priznava eno samo moralo in to je imperativ vesti. Vsi akterji v tej zgodbi si zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, na koncu prenehajo prizadevati za resnico.«

Razdor med resnico in videzom je značilno za vsa štiri Cankarjeva dela, tudi za Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ki po besedah profesorice z novogoriške gimnazije Simone Stres izraža Cankarjevo svobodo, duhovitost: »Pero je pretežno nerealistično, pokorno drugim zakonom. Torej, potreba po objektivnosti odpade. Vpenja pa ves Cankarjev humor. Cankar se hudomušno poigra s poimenovanjem umetnika s strani jare, hkrati pa ji postavi ogledalo in ji za hip nakaže pravo pot.« Cankar je bil v času zapisa očitno razposajen, suveren nad okoljem, dolino šentflorjansko, slovenstvom. Težka dramatičnost (značilna za Kralja) se je utelesila v duhovito karikaturo. Cankar v dolino šentflorjansko vstopa tudi z antičnima motivoma – Dionizom (umetnikom) in Jacinto ter s krščanskim zlodejem – po mnenju dijakinje Vide Lestan z Gimnazije Nova Gorica je za zgodbo, kjer nastopa tudi umetnost, potreboval bolj umetniške motive, ki dajo atmosfero nadrealizma: »Zanimivo je, da je umetnik povezan z obema poloma; Jacinto, ki predstavlja nepojmljivo lepoto in nekaj dobrega, in hudičem v podobi človeka s potezami koze, torej zlobo. Tako si predstavljam, vsaj jaz, umetnika kot nekakšnega žonglerja, ki je žongler, le če meče obe žogi, dobro in slabo, in nosi v sebi dva pola. Mislim, da je s temi motivi Cankar to dvoličnost mojstrsko poudaril.«

Vzporednice in razlike med deli

Sogovorniki so kot vzporednice med Cankarjevimi deli poudarili njihovo aktualnost in kritičnost, v vseh Cankar uporablja številna estetska sredstva, v vseh smo priča konfliktu med upornim posameznikom in družbo, čeprav se v vsakem delu ta upor konča drugače. Liki, ki zastopajo oblast, se pogosto poslužujejo makiavelističnega načela cilj opravičuje sredstev. V vseh dramskih besedilih se kaže tudi razkol med resnico in videzom – lahko gre za prikrivanje lastnih prepričanj, interesov, zločinov ali dogodkov iz preteklosti. V vseh nastopa en protagonist, ki zastopa vrednote blizu Cankarjevim, a so med njimi tudi razlike.

Različne so zvrsti dramskih besedil: Za narodov blagor je komedija, Kralj na Betajnovi družbenokritična drama, Pohujšanje v dolini šentflorjanski farsa, Hlapci pa drama. Lev Jošt, kranjski dijak, opozori na to, da je vzdušje v Pohujšanju in Za narodov blagor bolj sproščeno: »V Hlapcih in Kralju na Betajnovi je veliko več tragičnega: v Kralju Maksov umor, Kantorjeva preteklost in njegov odnos do Nine, v Hlapcih pa Jermanovo razmišljanje o samomoru, to, ko njegov govor, s katerim želi izobraziti ljudi, propade in ga množica hoče pretepsti, nekdo celo vpije, naj ga ubijejo.« Po mnenju Maruše Lučič Bolka pa najbolj izstopa Pohujšanje v dolini šentflorjanski, saj tudi glavni protagonist, umetnik in razbojnik Peter nekoliko odstopa od ostali treh protagonistov: »Za razliko od Ščuke, Maksa in Jermana je umetnik in razbojnik Peter najmanj etično angažiran. Zaveda se vseh grehov, ki jih imajo šentflorjanci, ampak si jih ne želi razkrinkati, zato da bi bili razkrinkani, temveč si želi vzpostaviti oblast. A ker je kljub vsemu umetnik in si prizadeva za resnico, v tem položaju na oblasti ne najde sreče. Zato se tudi ta drama razlikuje od drugih, saj ne prinese pozitivnega zaključka. Šentflorjanci se ne spremenijo, saj jih ne razkrinka kot drugi.« Protagonisti ostalih treh dram so si na drugi strani podobni prav v tem, pravi dijak Andraž Rakovec, da so »nezadovoljni s trenutno situacijo in da so aktivni, saj jo želijo spremeniti na bolje. A vsak na svoj način.«

Glavni liki – tako protagonisti kot antagonisti – so v Cankarjevih delih večinoma večplastni, ostali pa dokaj enoplastni, zelo jasno in ironično jih označujejo že njihova imena (Mrmolja, Kremžar, Siratka, Dacar, Župan). Ta večplastnost glavnih likov je še posebej očitna pri Jermanu, ki se skozi vso dramo Hlapci bojuje ne le s kolegi, ki so na hitro zamenjali oblačila, besede in prepričanja, in novo »črno« oblastjo, temveč tudi s svojim odnosom do matere in svojo vestjo, ali ji ni s svojo neuklonljivostjo skrajšal življenja. V komediji Za narodov blagor pride do notranjega obrata pri žurnalistu Ščuki, ki mu sicer ves čas leporečje meščanov in njihova preračunljiva pozornost bogatemu tujcu ne ugajata, a šele proti koncu v njem dozori odločitev za aktiven upor proti veljakom, ki imajo polna usta narodovega blagra. Za razliko od teh dveh del je v ospredju Kralja na Betajnovi pravzaprav antagonist: fabrikant Jožef Kantor, ki se je na vrh povzpel s teptanjem drugih in celo z umorom. Za kratek trenutek se v njem prebudita priznanje za nasilno dejanje in slaba vest, a ju s pomočjo drugih, ki oblast sprejemajo brez dvoma in hrbtenice, kmalu utiša.

Z vsemi temi dramskimi osebami, njihovimi zgodbami in zapleti ter s svojo kritično ostjo Ivan Cankar po besedah profesorice Barbare Logar mlade bralce še danes »provocira in jih nagovarja.«


Gymnasium

824 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Maturitetni esej 2020 od A do Ž

20.05.2020

Matura je ena od najbolj vročih tem zadnjih tednov – tudi na našem programu in v naših oddajah smo spremljali vse dogajanje okoli nje – zdaj, kot vsi že dobro veste, torej bo – 30. maja se začenja tako splošna kot poklicna. V današnjem Gymnasiumu bo rdeča nit oddaje letošnji maturitetni esej, ki ga bodo dijaki splošne mature pisali v ponedeljek, 1. junija. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Z dijaki in s profesorji slovenščine bomo izpostavili glavne ideje, dramske osebe in zaplete Cankarjevih del, ki so obvezno čtivo na letošnji maturi? Kje bi našli vzporednice med protagonisti dram Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci? Kako se v vseh dramskih besedilih kaže nasprotje med resnico in videzom? Kam je Ivan Cankar uperil svojo kritično ost? O letošnjem maturitetnem eseju od A do Ž.

Najpomembnejši poudarki Cankarjevih del

Matura je ena od najbolj vročih tem zadnjih tednov – tudi na našem programu in v naših oddajah smo spremljali vse dogajanje okoli nje – zdaj, kot vsi že dobro veste, torej bo – 30. maja se začenja tako splošna kot poklicna.

V današnjem Gymnasiumu bo rdeča nit oddaje letošnji maturitetni esej, ki ga bodo dijaki splošne mature pisali v ponedeljek, 1. junija. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike.

Z dijaki in s profesorji slovenščine smo izpostavili glavne ideje, dramske osebe in zaplete Cankarjevih del, ki so obvezno čtivo na letošnji maturi? Kje bi našli vzporednice med protagonisti dram Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci? Kako se v vseh dramskih besedilih kaže nasprotje med resnico in videzom? Kam je Ivan Cankar uperil svojo kritično ost? O letošnjem maturitetnem eseju od A do Ž.

Za maturitetni esej morajo letos maturanti predelati 4 Cankarjeva dramska dela: Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci. Vsa so kritična in aktualna še danes, saj naš največji pisatelj v njih naslavlja večna človekova vprašanja: kaj je moralno in kaj ni, kako pomembna je v boju za preživetje resnica, kako dojemamo oblast, kakšna sredstva ubiramo, da pridemo na vrh, kolikšna je cena upora, kakšen odnos ima družba do umetnika.  

Mladi so sicer naslov tematskega sklopa letošnjega eseja na splošni maturi izvedeli že sredi 3. letnika. Čeprav sta ponavadi predpisani le 2 deli, jih letošnja štiri niso navdala s prevelikimi skrbmi, pravi Nives Žlof Androjna z Gimnazije Šentvid: »Po zaslugi Cankarjevega leta 2018 smo se že v 2. letniku precej ukvarjali s Cankarjem. Naša šola je organizirala tudi gledališki maraton, kjer je naša generacija igrala Za narodov blagor, tako da smo že takrat kar natančno predelali to dramo.« Njena vrstnica z gimnazije Nina Trdan dodaja: »To, da so obvezna dela 4, me ni motilo, imajo sicer veliko idej in oseb, a vseeno niso zelo dolga dela, tako da jih lahko večkrat preberemo in si bolje zapomnimo zgodbo. Mogoče mi je edino malo presedalo, da se moramo po Cankarjevemu letu ponovno ukvarjati s Cankarjem in je torej to za nas že drugič Cankarjevo leto.«

Cankarjev socialni čut

Ivan Cankar je bil predstavnik slovenske moderne. Več o tem obdobju nam je povedal izr. prof. na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Primož Vitez: »Kazali so se močni vplivi iz evropske književnosti, še posebej iz francoskega prostora, na primer pesnikov, kot so Mallarmé, še prej Baudelaire, Maeterlinck. To so pesniki, ki so jih naši besedni umetniki poznali in brali, nekateri, na primer Ivan Cankar, tudi v izvirnikih, torej v francoščini. Poleg tega moderna, se pravi konec 19. stoletja in v začetek 20. stoletja, pomeni nek prelom z literarno tradicijo realizma. Gre v veliki meri tudi za jezikovno invencijo, nove jezikovne pristope k prozi, h gledališču in še posebej k poeziji. Ivan Cankar, Oton Zupančič, Dragotin Kette in Josip Murn – Aleksandrov so vsi štirje začeli kot pesniki in Cankar je edini, ki se je preusmeril v gledališče in prozo.«

Cankarjeva proza je po besedah Viteza zaznamovana s Cankarjevim socialnim čutom, ki ga je razvil tudi zaradi lastnih bridkih življenjskih izkušenj revščine in družbene nepravičnosti. V dramatiki vselej izhaja iz domačih razmer, nadalje razloži Drago Meglič, profesor slovenščine na II. Gimnaziji Maribor: »Čeprav so se v komediji Za narodov blagor mnogi prepoznavali, je Cankar to odločno zavračal – da je namreč smešil konkretne osebe ali politične nazore. (…) Njegov cilj je namreč zmeraj ostra satira javnega življenja na Slovenskem. Cankarjev bič je pri tem oster, neizprosen do vseh, ki se na primer v imenu kapitalističnega pridobitništva okoriščajo na račun socialne nepravičnosti. Obračuna z vsem, ki na račun političnega oportunizma uklanjajo hrbet ali pa trgujejo z narodovim blagrom in njegovimi ideali. Enako oster pa je tudi do tistih, ki z blagoslovom bogaboječe dušebrižnosti umetnost in umetnike enačijo z razbojništvom in jih kot grožnja ustaljenemu družbenemu redu preganjajo. Cankar je torej v vseh štirih dramah udejanjil tisto, kar je občutil na lastnih plečih: denimo finančni zlom lastne družine, socialno depriviligiranost klanških siromakov, pa skoraj ojdipovsko navezanost na mater, neuspešno politično udejstvovanje in splošen položaj umetnika in umetnosti na Slovenskem. Cankar je resda izhajal iz domačih razmer, ampak njegove drame preraščajo čas, v katerem so nastale, in postajajo univerzalne za vse čase.«

Različne motive, like, ideje lahko zato med seboj primerjamo, prav tako jih lahko primerjamo z lastnim ravnanjem in ravnanjem sodobnih posameznikov v družbi. »Cankar je pač prepričljiv in vedno se lahko v zvezi z njim o nečem pogovarjamo. Tako da mi je s tega vidika malo škoda, da nismo bili ves čas v šoli,« je povedala Irena Velikonja Kolar, profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid.

Ideje posameznih dramskih del

Z nekaterimi Cankarjevimi deli so se mladi spoznali že v nižjih letnikih gimnazij, med drugim na primer s komedijo Za narodov blagor, ki je sicer tretje Cankarjevo dramsko delo. Izdano je bilo leta 1901, ob tem pa je avtor sam napisal, da gre za komedijo v 4 dejanjih. A to ni klasična komedija, pove dijakinja Gimnazije Šentvid Nina Trdan: »Zagotovo je precej drugačna od komedij, ki smo jih vajeni. V njej ne nastopajo za komedijo tipični liki, temveč so zelo kompleksni, imajo večplastno osebnost. Na koncu tudi ni tipične komične sprave, ampak pride do upora protagonista, do sprave pa pride med likoma, ki sta na isti strani, med dvema politikoma.« Cankar je motiv spopada dveh političnih veljakov, ki se z vznesenimi, a v resnici praznimi frazami o narodovem blagru borita za naklonjenost bogatega in uglednega tujca in s tem za lastne interese in moč v družbi, našel v domačih političnih razmerah. Njegova kritična ost je usmerjena proti meščanski družbi, poudarek pa je na izpraznjenosti fraz, lažeh, videzu, na katerega večina ljudi pristaja. »Tako drži Cankar ogledalo tudi sodobnemu času in verjetno je ravno v tem čar Cankarjeve dramatike: da mu je uspelo ujeti splošne silnice človeške narave, ki se ne spreminjajo,« poudari profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid.

To bi lahko rekli tudi za Hlapce, ki veljajo za temeljno delo slovenske dramatike in najbolj izvirno Cankarjevo dramsko delo. V njej obračuna z licemernostjo intelektualcev in hlapčevstvom slovenskega naroda kot celote, pravi Irena Velikonja Kolar in dodaja: »A se mi zdi, da je največja kritična ost uperjena proti intelektualcem zato, ker so oni tisti, ki so dejansko lahko znanilci nekih družbenih sprememb, pa zaradi lastnega udobja ne želijo biti.« To delo je bilo najbolj všeč Maruši Lučič Bolka z Gimnazije Kranj: »Odpirajo najbolj kompleksna vprašanja: kaj je hlapčevstvo, kdo je hlapec, koliko je vredna resnica in ali mora človek zavreči resnico, da dobro živi, ali je možno oboje.« Ob koncu četrtega dejanja Hlapcev, ko ima Jerman v gostilni govor, v njem pa izgovori vsem znane besede o hlapčevstvu, biču in skrivljenem hrbtu, je kurjo polt dobil tudi njen vrstnik Matija Barba: »To se mi pri drugih Cankarjevih dramah ni dogajalo.«

Spet druge je bolj prepričala realistična drama Kralj na Betajnovi, ki po besedah Barbare Logar, profesorice slovenščine na Gimnaziji Kranj, ki letos na splošno maturo pripravlja kar 60 dijakov, »kar kliče k aktualizaciji«. Velja za njegovo odrsko najbolj učinkovito dramo, zgrajeno v napetem zapletu in razpletu, z jasno zaokroženo zgodbo s primesmi kriminalke. Izpostavlja skoraj temeljno, brezčasno vprašanje, ali se navzgor res ne da priti drugače kot z brezbrižnostjo, neusmiljenostjo, amoralo. Z dramo izraža svoje razočaranje nad družbo, v kateri nad vestjo zmaguje groba sila. Pokaže, da obstajata dve morali – ena je morala sužnjev, druga pa morala gospodarjev. Profesorica slovenščine na Gimnaziji Nova Gorica Simona Stres: »Cankar se v bistvu z obstojem dveh moral ne strinja. Priznava eno samo moralo in to je imperativ vesti. Vsi akterji v tej zgodbi si zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, na koncu prenehajo prizadevati za resnico.«

Razdor med resnico in videzom je značilno za vsa štiri Cankarjeva dela, tudi za Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ki po besedah profesorice z novogoriške gimnazije Simone Stres izraža Cankarjevo svobodo, duhovitost: »Pero je pretežno nerealistično, pokorno drugim zakonom. Torej, potreba po objektivnosti odpade. Vpenja pa ves Cankarjev humor. Cankar se hudomušno poigra s poimenovanjem umetnika s strani jare, hkrati pa ji postavi ogledalo in ji za hip nakaže pravo pot.« Cankar je bil v času zapisa očitno razposajen, suveren nad okoljem, dolino šentflorjansko, slovenstvom. Težka dramatičnost (značilna za Kralja) se je utelesila v duhovito karikaturo. Cankar v dolino šentflorjansko vstopa tudi z antičnima motivoma – Dionizom (umetnikom) in Jacinto ter s krščanskim zlodejem – po mnenju dijakinje Vide Lestan z Gimnazije Nova Gorica je za zgodbo, kjer nastopa tudi umetnost, potreboval bolj umetniške motive, ki dajo atmosfero nadrealizma: »Zanimivo je, da je umetnik povezan z obema poloma; Jacinto, ki predstavlja nepojmljivo lepoto in nekaj dobrega, in hudičem v podobi človeka s potezami koze, torej zlobo. Tako si predstavljam, vsaj jaz, umetnika kot nekakšnega žonglerja, ki je žongler, le če meče obe žogi, dobro in slabo, in nosi v sebi dva pola. Mislim, da je s temi motivi Cankar to dvoličnost mojstrsko poudaril.«

Vzporednice in razlike med deli

Sogovorniki so kot vzporednice med Cankarjevimi deli poudarili njihovo aktualnost in kritičnost, v vseh Cankar uporablja številna estetska sredstva, v vseh smo priča konfliktu med upornim posameznikom in družbo, čeprav se v vsakem delu ta upor konča drugače. Liki, ki zastopajo oblast, se pogosto poslužujejo makiavelističnega načela cilj opravičuje sredstev. V vseh dramskih besedilih se kaže tudi razkol med resnico in videzom – lahko gre za prikrivanje lastnih prepričanj, interesov, zločinov ali dogodkov iz preteklosti. V vseh nastopa en protagonist, ki zastopa vrednote blizu Cankarjevim, a so med njimi tudi razlike.

Različne so zvrsti dramskih besedil: Za narodov blagor je komedija, Kralj na Betajnovi družbenokritična drama, Pohujšanje v dolini šentflorjanski farsa, Hlapci pa drama. Lev Jošt, kranjski dijak, opozori na to, da je vzdušje v Pohujšanju in Za narodov blagor bolj sproščeno: »V Hlapcih in Kralju na Betajnovi je veliko več tragičnega: v Kralju Maksov umor, Kantorjeva preteklost in njegov odnos do Nine, v Hlapcih pa Jermanovo razmišljanje o samomoru, to, ko njegov govor, s katerim želi izobraziti ljudi, propade in ga množica hoče pretepsti, nekdo celo vpije, naj ga ubijejo.« Po mnenju Maruše Lučič Bolka pa najbolj izstopa Pohujšanje v dolini šentflorjanski, saj tudi glavni protagonist, umetnik in razbojnik Peter nekoliko odstopa od ostali treh protagonistov: »Za razliko od Ščuke, Maksa in Jermana je umetnik in razbojnik Peter najmanj etično angažiran. Zaveda se vseh grehov, ki jih imajo šentflorjanci, ampak si jih ne želi razkrinkati, zato da bi bili razkrinkani, temveč si želi vzpostaviti oblast. A ker je kljub vsemu umetnik in si prizadeva za resnico, v tem položaju na oblasti ne najde sreče. Zato se tudi ta drama razlikuje od drugih, saj ne prinese pozitivnega zaključka. Šentflorjanci se ne spremenijo, saj jih ne razkrinka kot drugi.« Protagonisti ostalih treh dram so si na drugi strani podobni prav v tem, pravi dijak Andraž Rakovec, da so »nezadovoljni s trenutno situacijo in da so aktivni, saj jo želijo spremeniti na bolje. A vsak na svoj način.«

Glavni liki – tako protagonisti kot antagonisti – so v Cankarjevih delih večinoma večplastni, ostali pa dokaj enoplastni, zelo jasno in ironično jih označujejo že njihova imena (Mrmolja, Kremžar, Siratka, Dacar, Župan). Ta večplastnost glavnih likov je še posebej očitna pri Jermanu, ki se skozi vso dramo Hlapci bojuje ne le s kolegi, ki so na hitro zamenjali oblačila, besede in prepričanja, in novo »črno« oblastjo, temveč tudi s svojim odnosom do matere in svojo vestjo, ali ji ni s svojo neuklonljivostjo skrajšal življenja. V komediji Za narodov blagor pride do notranjega obrata pri žurnalistu Ščuki, ki mu sicer ves čas leporečje meščanov in njihova preračunljiva pozornost bogatemu tujcu ne ugajata, a šele proti koncu v njem dozori odločitev za aktiven upor proti veljakom, ki imajo polna usta narodovega blagra. Za razliko od teh dveh del je v ospredju Kralja na Betajnovi pravzaprav antagonist: fabrikant Jožef Kantor, ki se je na vrh povzpel s teptanjem drugih in celo z umorom. Za kratek trenutek se v njem prebudita priznanje za nasilno dejanje in slaba vest, a ju s pomočjo drugih, ki oblast sprejemajo brez dvoma in hrbtenice, kmalu utiša.

Z vsemi temi dramskimi osebami, njihovimi zgodbami in zapleti ter s svojo kritično ostjo Ivan Cankar po besedah profesorice Barbare Logar mlade bralce še danes »provocira in jih nagovarja.«


05.07.2017

Mladi na biološkem in gozdarskem taboru

V oddaji smo se pogovarjali o poletnem gozdarskem taboru v kočevskem gozdu in mladinskem biološkem raziskovalnem taboru Slovenska Istra, ki sta vsak potekala pretekli teden vsak na svojem koncu Slovenije.


28.06.2017

Manca Berlec

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


21.06.2017

13. Plečnikov tabor Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana

Po koncu 13. interdisciplinarnega Plečnikovega tabora, ki je povezoval kemijo, biologijo, fiziko astronomijo in šport, so se nam v studiu pridružili dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. Govorili smo o delavnicah, ki so se jih udeležili in kako je njihove aktivnosti povezalo tudi globalno učenje, ki je vedno pomembnejši povezovalni pristop pri širokem ozaveščanju mladih o okolju in trajnostnem razvoju.


14.06.2017

Srednja šola za gostinstvo in turizem kuha

Maturanti Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana so v zadnjih letih osvojili medalje, priznanja in nagrade za svoje delo, in to na državnih, mednarodnih in svetovnih tekmovanjih. Kako daleč seže slovenska kulinarika in kako spoštovana je v svetu, kje tik pred začetkom poletne sezone vidijo prihodnost slovenskega turizma in kakšne so njihove želje in njihovi cilji po končanem šolanju, slišite to sredo v oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.


07.06.2017

Pozor(!)ni za okolje

Ne le ločeno zbiranje odpadkov, zbiranje zamaškov in varčevanje z vodo in elektriko – dijaki so na področju varovanja okolja veliko bolj aktivni in iznajdljivi. Tako so na Gimnaziji Slovenj Gradec iz odpadnega olja in odsluženih skodelic nastale ReSvečke, na Gimnaziji MOste v Ljubljani pa so dijaki pripravili razstavo in prireditev Zmanjšaj ogljični odtis in zariši v srca EKOodtis. Poleg teh dveh šol je v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje sodelovalo še 31 drugih srednjih šol, vse pa so tudi to leto prispevale h krepitvi nacionalnega gibanja dijakov za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Kaj je sploh ogljični odtis in kako ga zmanjašati pa s strokovnjakinjo iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj.


03.06.2017

Znanstveni dosežki srednješolcev

Znanstveni dosežki srednješolcev 2017


02.06.2017

Srednješolski znanstveni dosežki 2017

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


17.05.2017

Fotograf - nevidni kronist vidnega

Hiper produkcija podob nas obdaja, hkrati pa naj bi še vedno veljalo, da imajo podobe takšno moč, da premikajo najbolj trdo v nas in seveda dokumentirajo, opozarjajo, sporočajo, ohranjajo spomin o pomembnih trenutkih naše zgodovine, tako intimne, kot splošne človeške. V tokratnem Gymnasiumu zato predstavljamo poklic fotografa z dijaki ljubljanske srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter priznano fotografinjo Manco Juvan. Avtorica oddaje je Liana Buršič


10.05.2017

Kakšna bi bila šola po okusu mladih?

Z gimnazijci o maturi, maturitetnem eseju, ki je med nekaterimi odraslimi zbudil ogorčenje, o tem, kaj gimnazija da mlademu človeku, kako bi jo spremenili po svojem okusu?


19.04.2017

GymnasIum - Esej: Krasni novi svet

Le še dobra dva tedna sta pred dijaki zadnjih letnikov srednjih šol do zrelostnega maturitetnega preizkusa. V četrtek, 4. maja, se namreč s šolskim esejem začenja spomladanski rok splošne mature. Več kot 7000 maturantov bo lahko izbiralo med interpretativnim in razpravljalnim esejem, ki pomeni kar polovico končne ocene iz slovenščine. Naslov letošnjega sklopa je Človek v kolesju sistema. Poleg romana Vladimirja Bartola Alamut, ki smo mu posvetili oddajo pred dvema tednoma, je obvezno čtivo tudi knjiga Aldousa Huxleyja: Krasni novi svet. O tem delu bomo govorili v današnji oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.


05.04.2017

Maturitetni esej 2017: Alamut

O letošnjem maturitetnem čtivu Alamut Vladimirja Bartola z mladimi in profesorico slovenščine Alenko Ocvirk Zelič z Gimnazije Vič.


08.02.2017

Muzikal sreča poezijo, prozo in Bilbi

Več kot 150 let je že minilo odlar je britanski avtor Lewis Carroll ustvaril znamenito pripoved Alica v čudežni deželi in s tem ključno delo nonsense, nesmiselne literature. Alica je do danes postala prava ikona, ki so ji posvetili številna druga umetniška dela in izdelke popularne kulture. Tudi muzikal! Alica v Čudežni deželi je fantazijski muzikal, poln humorja, besednih iger, virusa domišljije in obilice kultne glasbe, ki ga preprosto ne smete zamuditi pravijo ustvarjalci in nastopajoči, dijaki in dijakinje II. Gimnazije Maribor – English Student Theatra. Zasnovan je po istoimenski knjižni predlogi, gre pa za mojstrsko literaturo igrivih nesmislov, s katerimi Carroll načenja resna matematična, logična, filozofska in življenjska vprašanja. Nadvse priljubljeno delo je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doživelo pravo obuditev. Veliko umetnikov in glasbenih ustvarjalcev tistega časa je našlo inspiracijo v zgodbi o deklici, ki nekega popoldneva zaspi na pikniku ob reki Temzi v viktorijanski Angliji. Slovenski ustvarjalci muzikala so tako pripravili glasbeno popotovanje skozi največje uspešnice rock & rolla glasbenih legend, kot so zasedbe The Beatles, The Who, Jefferson Airplane, Queen, The Rolling Stones, Talking Heads, Earth Wind and Fire, Tom Waits, Tom Jones, Nancy Sinatra in mnogih drugih. Muzikal ima dve dejanji in je v angleškem jeziku s slovenskimi podnapisi. V tokratnem Gymnasiumu se bomo poleg nastopajočih družili tudi z umetniško vodjo ter koreografinjo muzikala Alica v čudežni deželi Majo Pihler Stermecki, širši javnosti bolj znano kot pevko Bilbi, ne bo pa manjkalo niti doživeto brane poezije in proze ter tehtnih razmislekov o umetnosti in kulturi. Kot se na Slovenski kulturni praznik tudi spodobi! Prisluhnite nam v živo ali v posnetku z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič


28.12.2016

O odnosu do temnopoltih ljudi in našem (ne)znanju o Afriki

Z mladimi in s posebnim gostom Maxom Zimanijem odpiramo prostor za pogovor o rasizmu in odnosu do Afrike. Max Zimani prihaja iz Zimbabveja, že več kot 30 let pa živi v Sloveniji. Ko je prišel v Evropo, so bili časi drugačni. Afriški študenti so namreč pogosto prihajali v Jugoslavijo po znanje, a pogosto s prevelikimi pričakovanji in popolno podobo o Evropi. Kakšen je bil odnos Slovencev do Afričanov takrat, kakšen je danes? Kako pomembna je barva kože danes in koliko sploh poznamo Afriko? Kaj zanima mlade? V oddaji Gymnasium podiramo meje …


09.11.2016

''Strip to identity''

V tokratni oddaji Gymnasium se bodo predstavili dijaki Gimnazije Antona Aškerca, ki skupaj s šolami iz sedmih drugih držav v okviru projekta Erasmus +, ustvarjajo strip. Njihov namen je približati narodno kulturno dediščino domačim in tujim mladim ter tako prisostvovati pri dvigu bralne pismenosti. Kako se skozi kulturno dediščino oblikujejo nacionalne identitete in zakaj je dobro, da poznamo tako svojo, kot tudi kulturno dediščino drugih evropskih držav in kakšno vlogo lahko pri tem odigra strip? O tem v sredo ob 20h.


02.11.2016

Mladi o (ne)enakosti spolov

Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?


02.11.2016

(Ne)enakost spolov

Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in (ne)enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?


26.10.2016

Cvetličar - spregledani spremljevalec živjenja in smrti

Čeprav je vsak čas, njihov čas, pa dnevi okoli praznika spomina na mrtve vendarle v največjem obsegu nosijo njihov zeleni ustvarjalni pečat. Lahko tudi rečete, da je 1. november njihova tržna niša. A njihova vrednost daleč presega ceno, ki jo postavljajo raznolikim cvetličnim aranžmajem. Njihovi izdelki spremljajo vse pomembne dogodke v človekovem življenju, od rojstva otroka preko poroke, obletnic in do smrti. Cvetličarji in cvetličarke so, kadar svoj poklic opravljajo z znanjem in ljubeznijo, ne le vrtnarji, trgovci in obrtniki, pač pa tudi esteti, umetniki, ljudje z domišljijo in nenazadnje – duhovno občutljivi. Tokrat bom spoznali izkušena mojstra svojega poklica, Francija Landekerja in Ano Sotošek pa tudi dijakinje, mlade cvetličarke iz prve in najstarejše šole v zgodovini slovenske hortikulture, ki je v sedmih desetletjih dala najvidnejše slovenske vrtnarje in cvetličarje ter pomembno prispevala k razvoju omenjene tovrstne kulture v širšem slovenskem prostoru – Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. O cvetličarjih, teh spregledanih in bržkone tudi podcenjenih spremljevalcih življenja in smrti v tokratnem Gymnasiumu z voditeljico Liano Buršič.


19.10.2016

Podiramo meje: o istospolni usmerjenosti

Ker se zdi, da je istospolna usmerjenost kdaj še vedno tabu, smo v goste povabili Urško Sterle, aktivistko, pisateljico, prevajalko in performerko, Mitjo Blažiča, aktivista za človekove pravice in novinarja, ter mlade, ki si upajo zastaviti vprašanja in povedati svoja mnenja ... Iskanje samega sebe in lastne spolne identitete je ključno prav za obdobje najstništva in srednje šole, zato je prav, da vprašamo, da izvemo ... In tudi da povemo, ali je slovenska družba (ne)strpna do homoseksualcev ...


12.10.2016

Na meji nevidnega

Potujte z nami na mejo nevidnega z ljubitelji fantazije in znanstvene fantastike. Je tako imenovana ”geek” kultura danes res del prevladujočega trenda ali gre še vedno za subkulturo, ki je večina ne razume najbolje? Vas je vedno zanimalo kaj se dogaja na comi-conih in kako poteka cos –play? Prisluhnite pogovoru z mladimi organizatorji konvencije Na meji nevidnega.


05.10.2016

Gymnasium - Vivaristični krožek BIC GVŠ

V tokratno oddajo smo v studio povabili dijake Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana GVŠ. Vsi so ljubitelji živali, a ne le muck, kužkov in zajčkov, temveč tudi tistih, ki jih ljudje ne poznajo tako dobro in imajo zato pred njimi velikokrat velik strah. Za katere živali vse skrbijo člani vivarističnega krožka na šoli, zakaj se te mnogim ljudem zdijo sluzaste, mrzle, zahrbtne in strašne ter večinoma hudo nevarne in kako premagati te stereotipe in strah pred pajki, kačami, ščurki in paličnjaki, boste izvedeli v sredo zvečer na Prvem.


Stran 18 od 42
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov