Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o detabuizaciji duševnih stisk v družbi, vrstah duševnih motenj, kako jih prepoznamo in kdaj je treba poiskati pomoč.
Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o vrstah duševnih motenj in o tem, kdaj poiskati pomoč
Kakšno je življenje z depresijo, občutki tesnobe in paničnimi napadi? Kako se z duševnimi stiskami in motnjami spopadata dva dijaka, ki sta si upala govoriti o svojih občutjih in izkušnjah, in kaj o duševnih stiskah mladih pravi psihologinja Ajda Erjavec iz Društva šolskih svetovalnih delavcev?
"Precej težko se je izpostaviti, ker daješ v takem pogovoru del sebe, svoje osebnosti in nekaj svojega intimnega dela drugim. Veliko ljudi bi znalo to videti kot šibkost ali pa se ne bi počutili lagodno. Zato bi rekel, da se je nelagodno tako izpostaviti, ne le na radiu, ampak tudi v zasebnem življenju, tudi pred prijatelji. Verjetno se je vse skupaj začelo pred kakšnim letom, na začetku lanske karantene, ko smo zapustili šolo in bili doma. Ker sem zelo socialen človek, imam rad družbo in mi družba zelo pomaga, mi je to predstavljalo velik manko. Zato se mi zdi, da sem takrat začel počasi, a vse bolj padati," pravi Jan, ki mu je iz najhujšega pomagal predvsem pogovor s prijateljico in pozneje z vrstniki in s šolsko svetovalno služno, strokovne pomoči pa ni poiskal.
Inja Ajda se z depresijo, anksiozno motnjo in paničnimi napadi spopada že dalj časa, že pet let je v obravnavi, kot pravi, torej prejema pomoč pedopsihiatrinje. Vse skupaj se je začelo, ko je bila v 6. razredu in so jo vrstniki izločili iz svoje skupine. Zelo so ji stali ob strani starši, ki so zaradi njenih hudih napadov panike poiskali tudi strokovno pomoč. A do srednje šole sploh nihče od prijateljev ni vedel za njene težave, šele tam je bilo okolje zanjo bolj spodbudno:
"Če ljudje ne iščejo, ne opazijo. Jaz sem vse skupaj zelo dobro skrivala, še vedno znam. Ampak se zdaj trudim ne delati tega, ker je še slabše, če tlačiš take stvari. Tako da ni bila ravno težava skrivati, bila sem pač tiha in zadržana."
V najtežjem obdobju se v posamezniku mešajo strah, žalost, osamljenost, nemoč, težko je določiti, kaj točno je tisto, zaradi česa trpiš, pravi Inja in dodaja:
"Najtežji je na trenutke občutek nemoči oz. ko ta slaba obdobja prevladajo, te prevzamejo in ne vidiš poti iz tega ozkega tunela. A če zdaj pogledam nazaj, se mi zdi najtežje to, da se nekomu odpreš."
A prav to je izredno pomembno, je prepričan tudi Jan:
"Pomembno je, da to nekomu poveš. Na začetku sploh ni treba, da ti kdo pomaga, pomembno je, da daš to ven, da poveš nekomu za svojo stisko. Že to ti da občutek, da nisi čisto sam in da je nekdo na tem svetu, ki ve za tvojo stisko, te mogoče tudi razume – mogoče, ne nujno – in ki ti bo mogoče lahko pomagal."
Je takih občutij med mladimi veliko? Da. In zadnje leto je te težave še poglobilo. Od 10 do 25 odstotkov mladih naj bi na primer pri nas imelo vsaj eno duševno motnjo, po navadi pa gre za več motenj hkrati, nam je povedala psihiatrinja Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije z oddelka Službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki, ki nam je pomagala pri definicijah in vrstah duševnih motenj ter povedala tudi, kdaj moramo poiskati pomoč: ko stiska traja predolgo in jo občutimo tako globoko, tako da hromi naše življenje in ne moremo več normalno delovati in opravljati vsakodnevnih zadolžitev in nalog.
824 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o detabuizaciji duševnih stisk v družbi, vrstah duševnih motenj, kako jih prepoznamo in kdaj je treba poiskati pomoč.
Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o vrstah duševnih motenj in o tem, kdaj poiskati pomoč
Kakšno je življenje z depresijo, občutki tesnobe in paničnimi napadi? Kako se z duševnimi stiskami in motnjami spopadata dva dijaka, ki sta si upala govoriti o svojih občutjih in izkušnjah, in kaj o duševnih stiskah mladih pravi psihologinja Ajda Erjavec iz Društva šolskih svetovalnih delavcev?
"Precej težko se je izpostaviti, ker daješ v takem pogovoru del sebe, svoje osebnosti in nekaj svojega intimnega dela drugim. Veliko ljudi bi znalo to videti kot šibkost ali pa se ne bi počutili lagodno. Zato bi rekel, da se je nelagodno tako izpostaviti, ne le na radiu, ampak tudi v zasebnem življenju, tudi pred prijatelji. Verjetno se je vse skupaj začelo pred kakšnim letom, na začetku lanske karantene, ko smo zapustili šolo in bili doma. Ker sem zelo socialen človek, imam rad družbo in mi družba zelo pomaga, mi je to predstavljalo velik manko. Zato se mi zdi, da sem takrat začel počasi, a vse bolj padati," pravi Jan, ki mu je iz najhujšega pomagal predvsem pogovor s prijateljico in pozneje z vrstniki in s šolsko svetovalno služno, strokovne pomoči pa ni poiskal.
Inja Ajda se z depresijo, anksiozno motnjo in paničnimi napadi spopada že dalj časa, že pet let je v obravnavi, kot pravi, torej prejema pomoč pedopsihiatrinje. Vse skupaj se je začelo, ko je bila v 6. razredu in so jo vrstniki izločili iz svoje skupine. Zelo so ji stali ob strani starši, ki so zaradi njenih hudih napadov panike poiskali tudi strokovno pomoč. A do srednje šole sploh nihče od prijateljev ni vedel za njene težave, šele tam je bilo okolje zanjo bolj spodbudno:
"Če ljudje ne iščejo, ne opazijo. Jaz sem vse skupaj zelo dobro skrivala, še vedno znam. Ampak se zdaj trudim ne delati tega, ker je še slabše, če tlačiš take stvari. Tako da ni bila ravno težava skrivati, bila sem pač tiha in zadržana."
V najtežjem obdobju se v posamezniku mešajo strah, žalost, osamljenost, nemoč, težko je določiti, kaj točno je tisto, zaradi česa trpiš, pravi Inja in dodaja:
"Najtežji je na trenutke občutek nemoči oz. ko ta slaba obdobja prevladajo, te prevzamejo in ne vidiš poti iz tega ozkega tunela. A če zdaj pogledam nazaj, se mi zdi najtežje to, da se nekomu odpreš."
A prav to je izredno pomembno, je prepričan tudi Jan:
"Pomembno je, da to nekomu poveš. Na začetku sploh ni treba, da ti kdo pomaga, pomembno je, da daš to ven, da poveš nekomu za svojo stisko. Že to ti da občutek, da nisi čisto sam in da je nekdo na tem svetu, ki ve za tvojo stisko, te mogoče tudi razume – mogoče, ne nujno – in ki ti bo mogoče lahko pomagal."
Je takih občutij med mladimi veliko? Da. In zadnje leto je te težave še poglobilo. Od 10 do 25 odstotkov mladih naj bi na primer pri nas imelo vsaj eno duševno motnjo, po navadi pa gre za več motenj hkrati, nam je povedala psihiatrinja Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije z oddelka Službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki, ki nam je pomagala pri definicijah in vrstah duševnih motenj ter povedala tudi, kdaj moramo poiskati pomoč: ko stiska traja predolgo in jo občutimo tako globoko, tako da hromi naše življenje in ne moremo več normalno delovati in opravljati vsakodnevnih zadolžitev in nalog.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Si predstavljate decembrske praznike brez vonja po domačih piškotih, potici in ostalih pekovskih dobrotah? Mi ne. Zato smo v goste povabili dijake in dijakinje, ki se učijo za poklic slaščičarja, da nam povedo kaj več o tej vse bolj ustvarjalni kulinarični dejavnosti in seveda izdajo tudi kak okusen praznični recept. Bodite z nami. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V studiu se nam je pridružila Jera Mušič, 19 letno dekle, ki je pred kratkim uspešno končalo svoj veliki podvig. V Združenih državah je v 146 dneh prehodila Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav. Od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu je Jera prehodila 3500 kilometrov. Pot je uspešno dokončala kot prva Slovenka.
Projekt Zavoda APIS – Trubarjeva je problemsko, študijsko zastavljen skupinski umetniški projekt, ki vključuje skupino umetnikov iz različnih vizualnih področij (fotografija, video, arhitekturna skica, grafika, ilustracija, etc.). V večmedijski projekt raziskovanja Trubarjeve (kjer trenutno potekajo gradbena dela, prenova) kot unikatnega prostora mesta Ljubljane v urbanističnem in sociološkem pogledu je vključenih več mladih in umetnikov ter družbeno angažiranih posameznikov različnih starosti, pogledov, izkušenj, vizualnih, avdiovizualnih in družbeno kritičnih praks. Projekt Solidarnostna Trubarjeva je projekt, ki go izvajajo mladi in ga omogoča Evropska solidarnostna enota. Projekt Samosvoja Trubarjeva pa je del projekta Trubarjeva, ki ga izvaja umetniški tim v sestavi dokumentarne fotografinje Mance Juvan, arhitekta Blaža Budje, pisca Jeffa Bickerta in grafične oblikovalke Save Kosmač. Bodite z nami v tokratni oddaji, ko se nam bo nekaj snovalcev iz obeh projektov pridružilo v studiu 1. programa. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z dijaki, ki med tednom bivajo v Dijaškem domu Tabor, smo spoznavali življenje v dijaškem domu, stran od staršev in okolja, v katerem si odraščal.
Projekt Gibanje za javni govor s podnaslovom Kam se vrti ta svet je drugi v nizu dogodkov, ki ga umetnica Polonca Lovšin pred odprtjem Cukrarne pripravlja z ljubljanskimi srednješolci. Za mlade bo oder postal prostor javnega izražanja misli o družbena soodvisnost in odgovornost, pri čemer bo nujna povezanost med vsemi prisotnimi akterji. Na kakšen način in zakaj boste izvedeli v tokratni oddaji.
Klasika – neprivlačna glasbena zvrst za nepoučene, za klasično šolane glasbenike pa nekaj najlepšega. Z mladimi pianisti, ki prisegajo na klasično glasbo in jih lahko slišimo na albumu Zlati pianisti, o njihovi glasbeni poti!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Katera je najsvetlejša zvezda na poletnem nočnem nebu? Katere planete našega osončja lahko vidimo s prostim očesom? Koliko galaksij je v vesolju? Koliko raziskovalnih observatorijev je na svetu, koliko manjših v Sloveniji? Pri nas sicer deluje kar nekaj astronomskih društev, na nekaterih osnovnih in srednjih šolah delujejo astronomski krožki, ponekod je astronomija izbirni predmet … Koliko mladih se sploh zanima za raziskovanje neba in kakšne možnosti za to imajo – je to največkrat odvisno od entuziazma učiteljev in opremljenosti šol? O navdušenju nad astronomijo in o skrivnostih vesolja smo se pogovarjali z mladimi astronomi in njunima mentorjema iz ljubljanske kotline in Vipavske doline.
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Pogovor z mladimi, ki so se udeležili računalniške, kemijske, biološke, fizikalne in geografske olimpijade znanja.
Letošnja mednarodna matematična olimpijada v Veliki Britaniji je bila za slovenske dijake najbolj uspešna do sedaj. Domov so se vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo ter ekipnim 44. mestom med 112-imi sodelujočimi državami. Srednješolske matematične lavreate bomo gostili v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Obvezna smer za mlade nas je tokrat vodila 2050 metrov visoko na Pogačnikov dom na Kriških podih. Tam smo obiskali mlado oskrbniško ekipo, ki nam je opisala, kakšno je življenje na visokogorski koči. Ob obilici dela se tam dogaja marsikaj in veliko zanimivih zgodb so nam razkrili. Izvedeli boste tudi, kako sta povezana Pogačnikov dom in Maček Muri.
Slovenski taborniki so se ravnokar vrnili s 24. svetovnega srečanja skavtov Jamboree, ki se ga je v Združenih državah Amerike udeležilo 46 tisoč skavtov z vsega sveta. Na globalni ravni se srečajo vsaka štiri leta – da spoznajo somišljenike, se učijo iz različnosti in spoznavajo svet. Kaj so doživeli v Zahodni Virginiji, kjer je potekal jamboree, in kaj so doživeli pred tem, ko so si nekaj dni vzeli za potovanje po ZDA?
Z nami so mladi filmski ustvarjalci, ki so slabi dve leti nazaj med poletjem snemali svoj kratki film, spomladi pa so ga končno predvajali tudi širši publiki. Proces nastajanja filma je namreč dolg, lotili pa so se tudi ne prav lahke teme: odraščanje, iskanje spolne identitete in nasilja. Več pa z gosti v studiu.
Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta je v svoji že 21. izvedbi tokrat poteka v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. Gre za težje dostopno območje, kjer bodo udeleženci na skupno šestih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela; od urejanja smučišča do postavljanja oglarske kope. Po koncu delovnega dne so se nam bodo brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.
Pia Babnik je palico za golf prvič prijela v roke pri treh letih. Od takrat je ni izpustila, vihti pa jo tako spretno in uspešno, da je pri rosnih 15-tih večkratna evropska amaterska prvakinja in najboljša na svetu v svoji starostni kategoriji. Njen cilj je jasen – postati najboljša profesionalna igralka golfa na svetu! Spoznajte jo v tokratnem Gymnasiumu.
Na mednarodnem tekmovanju World Scholar's Cup v Pekingu so se konec junija v vseh štirih kategorijah – debati, kreativnem pisanju, izzivu in skupinskem kvizu - odlično odrezali tudi slovenki dijaki. Ekipo so poleg drugih slovenskih šol sestavljali tudi dijaki Gimnazije Celje - Center in II. Gimnazije Maribor, ki so bili naši gosti. Domov pa so prinesli številne srebrne in zlate medalje. Za kakšno tekmovanje gre in kaj vse so doživeli na Kitajskem, izvemo v oddaji Gymnasium!
Med mladimi delo markacista Planinske zveze Slovenije ni zelo priljubljeno. A kljub temu se nekateri med njimi ukvarjajo s to zahtevno dejavnostjo in skrbijo, da je korak obiskovalcev sredogorja in visokogorja varen. S kakšnimi nalogami se srečujejo in kako se lahko delo markacista prenaša tudi iz roda v rod, boste izvedeli v oddaji Gymnasium.
Neveljaven email naslov