Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Z mladimi šahisti o tem, kako poteka igra šaha, kaj je to šahovski bonton in kako potekajo treningi ter turnirji
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Taja: "Če Vas zanima šah, se lahko vpišete v šahovsko šolo, lahko se učite preko aplikacij in tako tekmujete proti igralcem iz tujine. Super je!"
Lana: "Spremljajte tekmovanja in začnite z branjem knjig o šahu."
Matic: "Če ugotovite, da vas šah zanima, začnite sledit tekmovanjem in se pridružite šahovski šoli."
Rudi: "Naučite se šahovskih potez in jih preučujte, to je najboljša vaja za učenje."
Na Kitajskem so že v drugem stoletju pred našim štetjem igrali strateško igro, ki je spominjala na šah. V tej igri, ki ji rečemo kitajski šah, so igrali s figurami, ki so predstavljale tedanjo vojsko. Figure so se imenovale generali, pešaki, bojni vozovi in bojni sloni.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev neposredni predhodnik šaha izhaja iz Indije. Igro z imenom čaturanga so igrali že v 6. stoletju. Ob koncu stoletja so jo prevzeli Perzijci, ki so razvili natančnejša in bolj zapletena pravila. V perzijskem šahu so uporabljali enake figure, kot jih uporabljamo v sodobnem šahu, določili pa so tudi že njihove začetne položaje.
V 9. stoletju je šah postal znan tudi v Evropi. Najstarejši opis šaha je ohranjen v knjigi, ki jo je dal napisati španski kralj Alfonz X., leta 1283. V njej že lahko najdemo šahovske probleme in opise zanimivih pozicij.
Šahovska pravila, kot jih poznamo še danes, so se izoblikovala v 15. stoletju. Takrat so določili, da lahko kmeta v prvi potezi premaknemo tudi za dve polji in da se lahko lovec oziroma dama premakneta za neomejeno število polj. Damina moč se je tako močno okrepila in postala je najmočnejša figura.
Prvi ohranjeni opis šahovske partije izvira iz leta 1475. Gre za partijo, ki jo je španski plemič Francesco di Castellvi odigral proti španskemu državniku Narcisu Vinyolesu. Di Castellevi, ki je igral z belimi figurami, je nasprotnika matiral v enaindvajsetih potezah.
Šele v osemnajstem stoletju je šah v Evropi postal vsesplošno priljubljen. Šahisti so se srečevali v kavarnah, tekmovali drug z drugim, analizirali igre in se prepirali o teoretičnih vprašanjih. Največ takšnih kavarn je bilo v Londonu in Parizu. V Parizu je bila najpomembnejša kavarna Café de la Regence, v kateri so se v šahu merili geniji, kot so Diderot, Voltaire, Rousseau, Napoleon... Ta kavarna stoji še danes.
Prvi svetovni šahovski prvak je bil Wilhelm Steintz, ki je ta naslov nosil od leta 1866 pa vse do leta 1894.
V Sloveniji imamo okoli sto šahovskih klubov, od leta 1935 pa Šahovska zveza Slovenije skrbi za izobraževanje mladih na področju šaha tako v osnovni kot srednji šoli.
819 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Z mladimi šahisti o tem, kako poteka igra šaha, kaj je to šahovski bonton in kako potekajo treningi ter turnirji
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Taja: "Če Vas zanima šah, se lahko vpišete v šahovsko šolo, lahko se učite preko aplikacij in tako tekmujete proti igralcem iz tujine. Super je!"
Lana: "Spremljajte tekmovanja in začnite z branjem knjig o šahu."
Matic: "Če ugotovite, da vas šah zanima, začnite sledit tekmovanjem in se pridružite šahovski šoli."
Rudi: "Naučite se šahovskih potez in jih preučujte, to je najboljša vaja za učenje."
Na Kitajskem so že v drugem stoletju pred našim štetjem igrali strateško igro, ki je spominjala na šah. V tej igri, ki ji rečemo kitajski šah, so igrali s figurami, ki so predstavljale tedanjo vojsko. Figure so se imenovale generali, pešaki, bojni vozovi in bojni sloni.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev neposredni predhodnik šaha izhaja iz Indije. Igro z imenom čaturanga so igrali že v 6. stoletju. Ob koncu stoletja so jo prevzeli Perzijci, ki so razvili natančnejša in bolj zapletena pravila. V perzijskem šahu so uporabljali enake figure, kot jih uporabljamo v sodobnem šahu, določili pa so tudi že njihove začetne položaje.
V 9. stoletju je šah postal znan tudi v Evropi. Najstarejši opis šaha je ohranjen v knjigi, ki jo je dal napisati španski kralj Alfonz X., leta 1283. V njej že lahko najdemo šahovske probleme in opise zanimivih pozicij.
Šahovska pravila, kot jih poznamo še danes, so se izoblikovala v 15. stoletju. Takrat so določili, da lahko kmeta v prvi potezi premaknemo tudi za dve polji in da se lahko lovec oziroma dama premakneta za neomejeno število polj. Damina moč se je tako močno okrepila in postala je najmočnejša figura.
Prvi ohranjeni opis šahovske partije izvira iz leta 1475. Gre za partijo, ki jo je španski plemič Francesco di Castellvi odigral proti španskemu državniku Narcisu Vinyolesu. Di Castellevi, ki je igral z belimi figurami, je nasprotnika matiral v enaindvajsetih potezah.
Šele v osemnajstem stoletju je šah v Evropi postal vsesplošno priljubljen. Šahisti so se srečevali v kavarnah, tekmovali drug z drugim, analizirali igre in se prepirali o teoretičnih vprašanjih. Največ takšnih kavarn je bilo v Londonu in Parizu. V Parizu je bila najpomembnejša kavarna Café de la Regence, v kateri so se v šahu merili geniji, kot so Diderot, Voltaire, Rousseau, Napoleon... Ta kavarna stoji še danes.
Prvi svetovni šahovski prvak je bil Wilhelm Steintz, ki je ta naslov nosil od leta 1866 pa vse do leta 1894.
V Sloveniji imamo okoli sto šahovskih klubov, od leta 1935 pa Šahovska zveza Slovenije skrbi za izobraževanje mladih na področju šaha tako v osnovni kot srednji šoli.
Z osnovnošolci iz Škofje Loke, Medvod in z Iga pri Ljubljani bomo razmišljali o tem, kaj vse so doživeli v letošnjem letu – kaj jih je presenetilo, kaj razveselilo, kaj razžalostilo, po čem si bomo zapomnili to leto in s kakšnimi željami zrejo v prihajajoče leto 2018. O vsem tem bodo več povedali Manuela, Jana, Samo, Zala, Vita, Dora, Maja, Pia, Tatjana in Jaka. 01 475 22 22 pa vroča telefonska številka, na kateri bomo delili lepa presenečenja – tokrat prav vsakemu, ki nas pokliče. Na vas čakajo majice, kape, slušalke in nahrbtniki RTV Slovenija, koledarji in blokci Zveze prijateljev mladine Slovenija, vstopnice za ZOO Ljubljana pa vstopnice za Kinodvor, Prirodoslovni muzej Slovenije in Mestni muzej Slovenije. Filmski distributer Blitz je za mlade poslušalce pripravil filmska presenečenja, založbe Miš, Mladinska knjiga in Felix pa knjižne nagrade. Za vse športne navdušence imamo pod radijsko smrečico smučarske karte za Krvavec in Soriško planino, z malo sreče in pravilnimi odgovori na nagradna vprašanja pa se boste lahko tudi sankali na Veliki planini ter zapeljali z vlakom Slovenskih železnic :). Prav nihče ne bo ostal praznih rok – se slišimo to soboto med 9h in 10h v oddaji HUDO! :)
Tokratna oddaja bo govorila o dobrodelnosti, o pomenu dajanja (in sprejemanja), o vrednotah in vrlinah, ki so pomembne za kakovostno (so)bivanje in ljubeče, razumevajoče odnose. O pomenu praznikov kot je Božič in o stvareh, ki se v sodobnem svetu hitenja in digitalizacije izgubljajo, pa so ključne za našo rast in osebni napredek. In bistveno, o tem kaj sami naredimo za to, da bodo naša in življenje skupnosti boljša. Z nami v razmišljanju in debati bodo učenci 8. in 9. razredov OŠ Alojzija Šuštarja iz Ljubljane. Bodite z nami odprtih src, glave in ušes, saj bomo tokrat v nagradnem kvizu podelili tudi lepe in uporabne nagrade! Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Mesec december je poln božične glasbe, glasbenih nastopov in veselega razpoloženja. V tokratni oddaji Hudo! se bomo z mladimi novinarji iz Osnovne šole Škofljica sprehodili po glasbeni šoli. Izvedeli bodo, kateri instrument otroci najpogosteje igrajo, kaj glasba pomeni tistim, ki se odločijo za študij na Akademiji za glasbo in kakšno glasbeno skupino bi najraje ustanovili osnovnošolci … Pred mikrofonom bodo povabili tudi znanega pevca Roka Ferengjo, ki ravno v teh dneh s skupino Rok ‘n’ Band obeležuje 20 let pesmi Jagode in čokolada.
BQL je slovenski pop duo s Prevalj. Sestavljata ga brata Rok in Anej Piletič (vokal, klavir). Sta prva slovenska izvajalca, ki se jima je na uradni slovenski tedenski glasbeni lestvici SloTop50, ter do zdaj tudi edinima uspelo z vsaj dvema singloma uvrstiti na prvo mesto: “Muza” je bila na vrhu lestvice en teden, “Heart of gold” pa skupaj štiri tedne. O svoji glasbeni poti bosta fanta več povedala v tokratni oddaji Hudo!, ko ju bodo »zaslišali« mladi novinarji iz vse Slovenije – Dora, Zoja, Taehee, Urška, Vita, Olga, Mateo in Samo.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Novinarska ekipa mladih iz Osnovne šole Prežihovega Voranca je v tem tednu v okviru novinarskih delavnic Radia Hudo! odkrivala svet na filmskih platnih in televizijskih ekranih.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi novinarji iz Osnovne šole Mengeš so v prvi oddaji nove sezone novinarskih delavnic Radia Hudo! pod radijskim mentorstvom v uvodnem, teoretično obarvanem delu, spoznali radio kot medij, novinarske žanre in vlogo Radia Slovenija. Z mikrofonom v roki so se skozi praktični del po več kot tedenski pripravi odpravili snemat, ob pomoči tonskih mojstrov pa se lotili tudi montaže posnetkov. Teo, Antonio, Timo, Aljaž, Matic, Lana, Lina, Tia, Jaka in Zala so si za glavno temo oddaje izbrali kolesarstvo in poti okoli sveta.
Računalniki, mobilniki, splet in spletna družabna omrežja praviloma bogatijo in dopolnjujejo naše delo in odnose. Na trenutke pa smo z doživetji pred zasloni preobremenjeni. Ali celo več. Čezmerna in neuravnotežena uporaba lahko preide v začaran krog zasvojenosti kot opozarjajo tudi v Logoutu, centru pomoči pri prekomerni rabi interneta. Otroci in mladostniki imajo nove tehnologije v malem prstu. Pri tem pa se velikokrat ujamejo v pasti, iz katerih sami ne znajo ali ne zmorejo uiti. O življenju mladih na zaslonih se bomo pogovarjali z mladimi računalnikarji z OŠ Oskarja Kovačiča v Ljubljani in njihovo mentorico. Voditeljica in avtorica oddaje je Liana Buršič
V studio prihajajo fantje, ki ves svoj prosti čas preživijo v plesni dvorani ob breadancu. Ob popularni funk, rap in beat glasbi sprostijo svojo energijo, se dobro razgibajo in nadgradijo svoje fizične in motorične sposobnosti. Pravkar so se vrnili z mednarodnih tekmovanj, o izkušnjah in željah, nastopiti na olimpijskih igrah v breakdancu, povedo več to soboto v oddaji hudo po deveti. Se slišimo!
Vrednost kulturne dediščine vsakega naroda je neprecenljiva. Kako pa jo mladi doživljajo skozi poslanstvo in prakse muzejev? So muzeji za njih le prašni mastodonti ali prostori čudenja, navdiha in interakcije s sodobno družbo? Izvedeli boste v tokratnem Hudo!ju v pogovoru z mladimi muzealci!
Najbolj kulturna šola leta 2017 je postala Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor. Kaj vse učenci počnejo pri več kot 50 krožkih in aktivnostih, ki jih ponuja šola in kako mladi s predlogi sodelujejo pri razvoju njihovega mesta, boste izvedeli med poslušanjem oddaje. Predstavili vam bodo tudi svoje glasbeno znanje.
Tako lepo je rekel Goran Dragić pred dnevi: samo naj traja, tudi v medijih, to navdušenje, povezanost, ta pozitivnost, ki jo je prinesla zmaga na evropskem prvenstvu v košarki. Res, naj traja, tudi v Hudo!-ju bomo sodelovali pri tem, saj tokrat gostimo mlade upe slovenske košarke. Tim Gliha, Filip Pogačar in Luka Šmitran so 14, 13 in 12 letni člani KK Petrol Olimpija in, kot boste lahko slišali v oddaji, izjemno željni, garaški in razmišljujoči mladi športniki, ki jih je uspeh naših zlatih reprezentantov le še dodatno spodbudil na njihovi poti k odličnosti. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Več kot tretjina 9. do 12. letnikov naj bi imela svoj račun na Facebooku, čeprav je to uradno mogoče šele po dopolnjenem 13. letu starosti. Otroci se z lahkoto naučijo navigirati po spletu in družbenih omrežjih in se hitro prilagajajo spremembam in razvoju na njih. Velikokrat pa ne opazijo, na kakšen način družbena omrežja škodujejo njihovem razvoju ali okolici, prav tako pa ne znajo oceniti posledic negativnih objav, denimo žaljivk. O varnosti in nevarnostih, ki na najstnike prežijo na svetovnem spletu, v tokratni oddaji Hudo! z mladimi, strokovnjaki in voditeljico Tadejo Bizilj.
To soboto so se nam v studiu oddaje Hudo! pridružili režiser in glavni igralci novega slovenskega filma z naslovom “Košarkar naj bo!”, posnetega po knjigi Primoža Suhodolčana. Košarkar naj bo je zgodba o lenem, nerodnem, vedno lačnem in neskončno visokem Ranti, ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. Iz lene nerode počasi zrase zagrizen športnik, zvest prijatelj in privlačen fant. Pot velike spremembe otroka v mladostnika film prikazuje z razigranostjo, humorjem in naklonjenostjo ter predstavlja pozitiven pristop k otroškemu razmišljanju in ponuja upanje za vsakega učenca, da lahko s prizadevanjem uspe tako v šoli kot drugje.
Ta konec tedna bo Kinotrip na krilih Mladih zmajev že tretjič odpotoval na šolsko igrišče v Zalog, kjer se bo odvilo pestro dogajanje za mlade: filmi, glasba in zabava. Letošnja novost Filma na ulici je, da se bodo mladi v petek na dogajanje v Zalog lahko zapeljali s posebnim filmskim avtobusom LPP-ja – v soboto pa bodo gostje v oddaji Hudo!. Ne preslišite!
Obiskali bomo Poletni tabor inovativnih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko, kjer v tem tednu počitnikarji ustvarjajo čisto prave izdelke, ki jim bodo koristili doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Tako med drugim izdelujejo električna kolesa in vremenske postaje, postavljajo spletne strani, snemajo filme in preizkušajo zmogljivosti robotov. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se bodo mladi udeleženci odpravili tudi na nekaj ekskurzij v visoko tehnološka podjetja in ustanove, popoldanski in večerni del pa si popestrili s športnimi in družabnimi igrami. Oddajo pripravlja Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov
