Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Ime tedna je Dušan Stefančič, predsednik slovenskega odbora za Mauthausen, ki je preživel šest koncentracijskih taborišč. Pri Društvu Avstrijska služba v tujini so mu podelili nagrado Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst.
Ime tedna je postala Jasna Kržin Stepišnik, direktorica Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, izobraževalne ustanove, ki so jo pri Evropski komisiji prepoznali za najboljšo v Evropi na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podelili nagrado Vet Excellence Award!
Ime tedna je Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanske Pediatrične klinike, ki je za izjemen prispevek na področju diabetologije prejel najpomembnejšo nagrado Mednarodnega združenja za otroški in mladostniški diabetes.
Ime tedna je postal Primož Roglič, kolesar, ki je ponovil lanski uspeh na Vuelti in vnovič zmagal na tritedenski dirki po Španiji. Izjemno sezono je končal s kar 12 zmagami, slovensko kolesarstvo pa je končno zmago slavilo na tretjem od zadnjih štirih grand tourov.
Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več. Ta teden je to postal Vlado Kreslin, glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor, ki v slovenski kulturni prostor prinaša duh svobode, solidarnosti, tolerantnosti in radosti življenja. Za obsežen avtorski opus, s katerim sledi duhu ustvarjanja Franeta Milčinskega, je prejel letošnjo Ježkovo nagrado.
Ime tedna je Rok Černe, koordinator mednarodnega projekta Life Dinalp Bear za spremljanje populacije rjavega medveda, ki je v okviru Zelenega tedna EU prejel nagrado za najbolj inovativni, navdihujoči in najučinkovitejši projekt na področju varstva narave, okolja in podnebnih ukrepov Life 2020.
Goran Dragić je košarkar, ki nas je z izjemnimi predstavami navduševal v dresu Miami Heat in se v svoji dvanajsti sezoni prvič uvrstil v finale NBA. Kot nesporni vodja svoje ekipe je športno priznal premoč nasprotnika, kljub poškodbi do konca povezoval moštvo ob in na igrišču ter vnovič dokazal izjemno borbenost.
Ime tedna je postala Jelka Hudoklin, krajinska arhitektka, ki je za obsežen opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja prejela platinasti svinčnik, najvišje arhitekturno priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Ime tedna je postala Kristina Sepčič, redna profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki so ji pri društvu Mlada akademija podelili naziv mentorica leta, za dosežke v biokemiji pa je prejela tudi Lapajnetovo nagrado.
Ime tedna je postal Andrej Rozman Roza, pisatelj in pesnik, ki je za pesniško slikanico Rimuzine in črkolazen prejel Večernico, nagrado časopisa Večer za najboljšo otroško ali mladinsko knjigo lanskega leta.
Ime tedna je Tadej Pogačar, kolesar, ki je z epsko predstavo v kronometru zmagal na največji kolesarski dirki na svetu in spisal zgodovino francoskega Toura, svetovnega in slovenskega športa. Poleg rumene majice je osvojil še pikčasto za najboljšega v gorskih ciljih in belo za najboljšega mladega kolesarja. Igor Tominec in Boštjan Reberšak sta ob tej priložnosti pripravila obširen pregled letošnjega Toura.
Ime tedna je postal Matic Lozinšek, sodelavec Instituta Jožef Stefan, ki je pridobil sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce na začetku kariere. Ocenjevalce je prepričal s petletnim projektom HiPeR-F, v njem pa se bo osredotočal na raziskave kemijskih reakcij s fluorom pod izredno visokim tlakom.
Ime tedna je postal Primož Roglič, kolesar, ki je na deveti etapi letošnje dirke po Franciji poskrbel za nov osebni mejnik in hkrati za zgodovinski dan slovenskega kolesarstva. Kot prvi Slovenec je na slovitem Touru oblekel rumeno majico in prevzel mesto vodilnega.
Ime tedna je postal Borut Gombač, pesnik, ki je za pesniško zbirko S konico konice jezika, prejel Veronikino nagrado, priznanje za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. V njej vsako pesem domiselno uvaja krajša predhodnica katere zadnji verz je naslov naslednje pesmi.
Ime tedna je postal Tomaž Štupnik, predstojnik kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo UKC Ljubljana, kjer so z ekipo presadili pljuča 14-letni deklici s cistično fibrozo. Deveturni poseg velja za prvo presaditev pljuč pri otroku v UKC Ljubljana.
Ime tedna je Maruša Mišmaš Zrimšek, atletinja, ki so jo pri Evropski atletski zvezi izbrali za najboljšo atletinjo julija v Evropi. Prepričala jih je z drugim izidom vseh časov v teku na 2000 metrov z zaprekami, ko je za slabe tri sekunde in pol zaostala le za svetovnim rekordom Nemke Gese Felicitas Krause.
Tevž Lotrič je dijak Gimnazije Kranj, ki je na 4. evropski fizikalni olimpijadi na daljavo osvojil zlato medaljo, absolutno 9. mesto med tekmovalci iz 57 držav ter nagrado za najboljšo rešitev prve teoretične naloge.
Aljoša Rehar, vodja projektov pri Slovenski tiskovni agenciji, kjer so razvili napredno tehnološko rešitve NewsMapper, ki jo je Evropska komisija uvrstila na seznam odličnih evropskih inovacij. Aplikacija temelji na tehnologijah umetne inteligence in omogoča vrsto funkcionalnosti, kot sta strojno sledenje uporabi člankov na spletu ter zgodnje zaznavanje novih aktualnih zgodb.
Ime tedna je Peter Lemut, domačin iz okolice Ajdovščine, ki je pomoči potrebnim podaril 8 ton krompirja s svojega posestva in s tem ustvaril eno največjih donacij hrane v zadnjih letih ter s svojim zgledom skušal spodbuditi ljudi, naj za soljudi naredijo nekaj dobrega.
Ime tedna je postal Žarko Trušnovec, nekdanji predsednik Gorske reševalne službe Tolmin, ki je skupaj s sodelavci uresničil željo 90-letnega Albina Pibernika – Bineta, nekdanjega partizana, vojnega in civilnega pilota, da bi obiskal partizansko bolnišnico Franja.
Neveljaven email naslov