Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Ime tedna je Vlado Poredoš, glasbenik, pevec, avtor besedil in prvi mož skupine Orlek, ki s svojo poetiko, ustvarjalnim in življenjskim duhom sledi umetniškemu motu Franeta Milčinskega ter občinstvo zabava na visoki kulturni ravni. Je letošnji Ježkov nagrajenec.
Ime tedna je Darja Rokavec, pedagoginja na Gimnaziji Ptuj, ki je za prizadevanja na področju globalnega učenja prejela naziv Naj učiteljica globalnega učenja 2022. Med drugim je na Ptuju tudi na njeno pobudo nastal prvi šolski krožek, kjer starejše generacije dijakov in dijakinj o globalnih izzivih osveščajo mlajše. (Foto: Humanitas)
Ime tedna je Mateja Svet, nekdanja slovenska smučarska zvezdnica, ki je Slovenskemu smučarskemu muzeju v Tržiču predala vse svoje osvojene lovorike v izjemni športni karieri. Tako je javnosti na ogled več kot 500 njenih predmetov, mednje pa sodijo tudi mali kristalni globus, srebrna olimpijska medalja in pet medalj s svetovnih prvenstev.
Ime tedna so Matija Volontar, Bor Levičnik in Žiga Oražem, člani slovenske alpinistične odprave, ki jim je uspelo v Himalaji preplezati 1100 metrov dolgo prvenstveno smer na 6150 metrov visoko goro Pomlaco, ki najverjetneje še nima pristopa na vrh.
Ime tedna je Alojz Kodre s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, prejemnik Blinčeve nagrade za življenjsko delo s področja fizike. Je pionir uvajanja raziskav na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije in velik promotor fizike ter znanosti nasploh. Širša javnost pa ga pozna tudi kot prevajalca kultnega Štoparskega vodnika po Galaksiji.
Ime tedna je Olga Kacjan, igralka, ki je za izjemen opus in osupljivo večplastne like na filmskem platnu, ti so se gledalcem za vedno vtisnili v spomin, prejela berta, nagrado Društva slovenskih režiserjev in režiserk za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre.
Ime tedna je Primož Krajnc, reševalec in dolgoletni član Koronarnega kluba Mežiške doline v imenu vseh, ki so v 15 letih uspeli vzpostaviti mrežo 183 javno dostopnih defibrilatorjev, temeljnih postopkov oživljanja pa brezplačno naučili več kot 25.000 Korošcev, kar je osemnajstim med njimi tudi rešilo življenje.
Ime tedna je Vida Kološa, prostovoljka, ki so ji pri Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana podelili posebno priznanje in se ji ob 20-letnici delovanja zavetišča zahvalili za izjemno predanost. Doslej je sprehodila 3800 psov, jih tisoč obiskala na domu, pri tem prevozila 20.000 kilometrov in opravila 8000 prostovoljnih ur.
Ime tedna in ime meseca je postala Vida Drame Orožim, vodja ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Pro bono, ki praznuje 20 let svojega delovanja. V tem času so v ambulanti registrirali okoli 1000 oseb, prostovoljci brez katerih ambulanta ne bi delovala pa letno opravijo povprečno 1600 ur dela.
Jaka Tušek, raziskovalec z ljubljanske strojne fakultete, ki je s kolegi dosegel znanstveni preboj na področju hlajenja in ogrevanja. Razvili so elastokalorični regenerator, ki kot prvi na svetu dosega trajno dinamično delovanje ter hkrati rekordne hladilne in grelne karakteristike. Dosežek so objavili v prestižni znanstveni reviji Joule.
Ime tedna je Vera Flisar, prva vzgojiteljica v prvem romskem vrtcu v naselju Pušča pri Murski Soboti, ki je pred 60 leti orala ledino pri predšolski vzgoji romskih otrok ter nagovarjala starše naj vanj vpišejo svoje otroke. Pri Zvezi Romov Slovenije so jo ob jubileju vrtca nagradili s posebnim priznanjem. Foto: VauTV si
Ime tedna je postal kapetan slovenske moške odbojkarske reprezentance Tine Urnaut, ekipe, ki je na SP z izjemnimi predstavami navduševala v Stožicah in poskrbela za navijaško evforijo. Prvič v zgodovini so se uvrstili v polfinale svetovnega prvenstva in na Poljskem osvojili četrto mesto.
Ime tedna sta Dejan Kos in Klemen Smrtnik, industrijska oblikovalca, ki kot tandem delujeta v studiu desnahemisfera. Za avtomatske ročne ure sta razvila navijalnik Time Machine, ki je oblikovno, z aplikacijo in povezavo Bluetooth pa v svetovnem merilu tudi tehnološko izredno dovršen.
Ime tedna je Peter Andolšek, dijak Gimnazije Bežigrad, ki je na 15. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike v Gruziji, prejel zlato medaljo. V tekmovanju, ki je neke vrste astronomski triatlon, so se dijaki preizkusili v teoretičnih in opazovalnih nalogah ter v analizi astronomskih podatkov.
Ime tedna je postal Darko Jorgić, namiznoteniški igralec, ki je na EP v bavarski prestolnici dosegel uspeh kariere. Osvojil je srebrno medaljo, z naslovom evropskega podprvaka pa poskrbel tudi za največji uspeh slovenskega namiznega tenisa.
Ime tedna je Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, najstarejšega še aktivnega kino prizorišča v Sloveniji. S sodelavci ohranjajo kulturno dediščino in razvijajo osnovno poslanstvo 125 letne tradicije kina kot enega izmed živahnih kulturnih in družabnih središč mesta.
Ime tedna je Val Vavpotič Lorber, 12-letni ljubitelj vlakov in železnic, ki je v knjižnici v Rogaški Slatini na ogled postavil svojo veliko maketo železnice. Vanjo je vložil vsaj 300 ur vztrajnega dela, ob številnih lokomotivah in vagonih pa je na ogled tudi celotna pokrajina ob železniški progi, ki nas s kančkom domišljije popelje v drug svet.
Ime tedna je Marjan Pipenbaher, glavni projektant Pelješkega mostu, ki so ga na Hrvaškem slavnostno otvorili minuli teden. Skladen in v okolje lepo vpet most je snoval celo desetletje in se uvršča med pet največjih in najzahtevnejših mostov v Evropi. Ne le zaradi dolžine 2,4 kilometra, ampak tudi zato, ker leži na potresno občutljivem območju, kjer pihajo ekstremno močni vetrovi.
Ime tedna je Simon Vendramin, vodja intervencije na Krasu in poveljnik poklicne Gasilske enote v Novi Gorici. Pretekli teden se je na vrhuncu požarov tudi do 1700 poklicnih in prostovoljnih gasilcev, vojakov, sekačev in drugih pripadnikov sil zaščite in reševanja ter drugih prostovoljcev, ki so prišli z vseh koncev Slovenije in iz tujine, v izjemno težkih razmerah uspešno bojevalo z najobsežnejšimi požari v zgodovini Slovenije. Simon Vendramin je postal tudi ime julija 2022.
Ime tedna je Iztok Arnol, vodja dvodnevne akcije reševanja planincev, poškodovanih v množični nesreči v nevihti na Malem Triglavu, v kateri so številni gorski reševalci ter posadke slovenske policije in vojske izjemno učinkovito pomagali 18-im težje ali lažje ponesrečenim planincem.
Neveljaven email naslov