Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V šolo s šestimi - prezgodaj ali ravno prav?

06.09.2016


Vedno več otrok se v šolo vključi s sedmimi leti. Teh je danes v generaciji okoli 5 odstotkov. Je razlog za odlog šolanja njihovo zaostajanje v razvoju, to, da želijo starši otroku zagotoviti še eno leto brezskrbnega otroštva, ali pa mogoče zahtevnost urnega načrta za 1. razred, ki se je v 10 letih močno povečala? Odgovore smo iskali v Intelekti.

So šestletniki pripravljeni za vstop v formalno obliko izobraževanja ali so še premajhni? Odgovori na to vprašanje so različni. Medtem ko nekateri strokovnjaki zagovarjajo slovensko devetletko, saj je ta prilagojena vstopu pet- in šestletnikov v šolo, drugi opozarjajo, da se otrok zelo veliko nauči prek igre, in so prepričani, da je kasnejši začetek šolanja za otroka koristnejši.

Letošnja generacija prvošolcev je najštevilčnejša v zadnjih skoraj dveh desetletjih. 22.293 rumenih rut na 453 šolah je bilo razdeljenih med učence, ki v teh dneh spoznavajo svoje novo okolje – šolo, v kateri bodo preživeli 9 let. Prehod iz vrtca v šolo je za otroke in starše zelo pomemben dogodek, podatki pa kažejo, da se zmeraj več otrok v šolo vpiše s sedmimi leti. Leta 2008 je v prvi razred vstopilo okoli 700 sedemletnikov, v letu 2014/15 je bila številka več kot 1200, kar pomeni 5 odstotkov generacije, so povedali na Zavodu RS za šolstvo. Podatki zato kličejo po analizi vzrokov za povečanje števila odlogov v šolo, ki jo bodo opravili že to šolsko leto.

Odlog predlagajo starši, odobri ga strokovna komisija na šoli

Predlog za odlog šolanja (ali pa za predčasni vstop na primer januarja rojenih otrok) v večini primerov dobronamerno vložijo starši ob februarskem vpisu otrok v osnovno šolo. Po besedah podravnateljice in svetovalne delavke na OŠ Bežigrad v Ljubljani Polonce Droljc največkrat zato, ker so zaskrbljeni, ali njihov otrok izpolnjuje pogoje za vstop v šolo ali ne. Ravnatelj določi strokovno komisijo, ki preveri pripravljenost otroka za šolo, sestavljajo pa jo sestavljajo zdravnik, šolski svetovalni delavec (psiholog ali pedagog) in učitelj ali vzgojitelj.

"Zdravnik pregleda otroka iz zdravstvenega vidika, psiholog preverja otrokovo mentalno funkcioniranje in osebnostno zrelost. Preverja se govorno razumevanje otroka, sposobnosti logičnega sklepanja, dobijo nekaj nalog grafomotorične vrste in zaznavanja števil, štetja do 10. Glede osebnostne in socialne zrelosti največ podatkov dobimo od tistih, ki otroke najbolj poznajo - od njihovih staršev in vzgojiteljev v vrtcu."

Odgovor starši dobijo vsaj tri mesece pred začetkom šole. Če je negativen, se lahko pritožijo na ministrtvo za izobraževanje, a takega primera na OŠ Bežigrad, kjer imajo 5 % učencev, ki so v šolo stopili leto pozneje (ali leto prej), še niso imeli.

Razlogi za odlog

V Sloveniji, kljub vedno večjemu številu odloženega šolanja (je pa res, da so do letos naraščale tudi generacije prvošolcev), ne beležimo več težav otrok v razvoju. Naši sogovniki so med razlogi za poznejši vpis v šolo navedli predvsem skrb staršev, kako se bo njihov otrok znašel v šoli, njihovo željo, da otroku zagotovijo še eno leto brezskrbnega otroštva, pa tudi lažje usklajevanje družinskih urnikov in življenja, ko je otrok v vrtcu. Razvojna prihologinja z ljubljanske Filozofske fakultete dr. Ljubica Marjanovič Umek:

"Subjektivna prepričanja staršev, da se otroku, ki gre v šolo, jemlje otroštvo, pripomorejo k temu, da otrok šolo doživlja kot stresno. Prav tako se starši bojijo za uspeh svojih otrok v šoli. Sama bojazen je čisto v redu, težava nastane, ko vsi starši ali pa večina staršev pričakuje, da bodo njihovi otroci najboljši v šoli. In to je razlog, zakaj je lažje, da si rečem, da je moj otrok novembrski in naj zato ostane še eno leto v vrtcu, ker bo drugo leto imel več možnosti, da bo med najboljšimi. Ampak to se ne izide tako. Individualne razlike med ljudmi se prezentirajo na drugih ravneh, ne na tej, ali čakaš še eno leto za vstop v šolo ali ne. Zato je odlašanje z vstopom otroka v šolo, ki gre izven tega, kar je zakonska norma, torej le na podlagi datuma rojstva, tek na kratko progo. Seveda imamo možnost odloga zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi določenih priporočil komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ipd., a v tem primeru gre za strokovne ugotovitve in priporočila staršem, ki se potem odločajo sami."

Iz zgodnjega v srednje otroštvo

So skrbi staršev upravičene ali pretirane? V kakšem razvojnem obdobju sploh je otrok pri šestih letih? Vstop v šolo pri šestih letih (med 5 letom in 8 meseci ter 6 letom in 8 meseci, če smo natančni), se v razvoju otroka pokriva s prehodom iz obdobja zgodnjega otroštva v obdobje srednjega otroštva. So pri tej otroci starosti kognitivno, čustveno in socialno dovolj zreli oziroma, če sledimo terminologiji razvojne psihologije, pripravljeni za šolo? Marjanovič Umekova pravi, da ja, saj v tem času prihaja so pomembnih sprememb v njihovem razvoju:

Gre za dimaničen proces, ki je pri vsakemu otroku nekoliko drugačen. Večina otrok se bo sicer razvijala skladno s pričakovanji iz teorije, pri nekaterih pa bo pri določeni starosti zaznati obstanek v razvoju, čez 3 mesece pa bodo doživeli hiter razvoj in dohiteli ali celo prehiteli vrstnike, pravi Marjanovič Umekova.

Včasih so pripravljenost za šolo preverjali drugače, že dolgo časa pa velja, da je otrok med 5. in 7. letom pripravljen za šolo, zato se meja vstopa v šolo po mnenju pediatrinje in nevroznanstvenice Tine Bregant z devetletko v bistvu ni spremenila:

"povsod po svetu so otroci in njihovi možgani  med 5. in 7. letom starosti dovolj zreli, da lahko začnejo z opismenovanjem in računanjem. Med otroki so velike razlike, zato tudi govorimo o razponu, od kdaj do kdaj je zaželeno, da otrok začne s šolanjem. (...) Nimamo takega števila otrok doma, da bi lahko kot starši utemeljeno presojali, ali se naš otrok razvija primerjalno z drugimi otroki. In kadar smo v dilemi (seveda za nekatere stvari dileme ni), takrat je smotrno vprašati strokovnjaka, ki otroka dobro pozna. Mi poznamo otroka iz enega vidika, vzgojiteljica v vrtcu pa iz drugega. Tudi v šoli bo morda otrok pokazal neka druga znanja, ki jih doma nismo uspeli odkriti, ali pa se bodo razkrile določene težave, ki jih doma nismo zaznali. To je normalno, saj je šolsko okolje drugačno od domačega. In prav je tako - šola usposablja otroke za druge razmere."

Ali gre otrok v šolo s petimi ali s sedmimi leti, ni tako nepomembna razlika, pa je prepričan razvojni psiholog z Univerze v Cambridgeu dr. David Whitebread, ki zagovarja kasnejši vstop otrok v formalno izobraževanje. Delež, ki ga eno leto predstavlja v življenju posameznika, je pri 5-letniku veliko večji kot pri 7-letniku, otrok ima leto ali dve več časa za nestrukturirano igro, vrtec in učenje, ki temelji na igri. To obdobje pa je ključno tudi za razvoj t. i. samokontrole:

Dr. Whitebread pravi, da tudi mednarodne raziskave pismenosti – na primer PISA, kažejo na to, da države, kjer se formalno šolanje začne s petimi leti, niso na vrhu lestvic dosežkov v bralni pismenosti in matematični sposobnosti otrok. V azijskih državah in tudi na primer na Finskem začenjajo otroci s šolo s sedmimi leti, pa so med najboljšimi. Še več, Whitebread je prepričan, da obstajajo celo dokazi, ki govorijo o tem, da zgodnejši vstop v šolo prinaša negativne posledice. Pri tem se opira na izsledke raziskave Novozelandca Sebastiana Suggate-a, ki je primerjal bralno pismenost otrok, ki so začeli hoditi v šolo s petimi leti, in tistimi, ki so se v formalno izobraževanje na NZ vključili s sedmimi leti. Pri 11. letih med skupinama ni bilo več razlik, prav tako rezultati raziskave kažejo na to, da otroci, ki so z branjem začeli kasneje, bolj uživajo v branju in bolj razumejo besedilo. Dr. David Whitebread:

"Veliko vlad misli, da je koristno, če otroci začnejo v javno šolo hoditi zgodaj – predvsem otroci iz socialno nespodbudnega okolja. A dejstva kažejo ravno obratno. Razloga sta dva. Imajo manj let za pridobivanje koristi, ki jih prinaša učenje z igro. Drug razlog pa je, da se začnejo učiti na formalen način, za katerega kognitivno še niso pripravljeni. Posledica tega je lahko, da se jim zdi učenje branja težko, zato izgubijo samozavest in se njihov odnos do učenja in sebe kot učenca poslabša."

A bolj kot starost otrok, ugotavljajo vsi sogovorniki, je pomebno predvsem to, kakšno šolo imamo.

Je devetletka primerna za šestletnike? 

Slovenska devetletka je bila po besedah dr. Marjanovič Umek narejena po meri šestletnikov - tako sistemsko kot kadrovsko.  V prvem razredu sta za otroke zadolženi dve učiteljici, med njima je ena praviloma vzgojiteljica, prvi dve leti se učence ocenjuje opisno, in ne številčno, zaradi česar lahko učitelji individualno spremljajo otrokov napredek na različnih področjih, otroci pa se med seboj na ravni znanja ne morejo primerjati. Prav tako standardi znanja niso postavljeni za vsak razred posebej, temveč za obdobje prve triade - s tem se upošteva individualna dinamika razvoja otroka in njegovih sposobnosti.

Mnogi so prepričani, da slovenski otroci v šoli niso preveč obremenjeni, a dejstvo je, da se je delo v prvem razredu v zadnjem desetletju spremenilo. Franc Oblak, vzgojitelj v prvem razredu na OŠ Oskarja Kovačiča v Ljubljani, opozarja:

"Prehod iz vrtca v šolo je bil pred desetimi leti lažji, saj je bilo snovi manj, manj učene obveznosti. Če smo imeli pri matematiki pred 10 leti za število 1 ves teden časa, to je 4 ure, imamo zdaj na voljo eno uro ali pa v eni uri spoznamo celo dve števili. Tako da se je veliko spremenilo. Strokovnjaki se najbrž odločijo na podlagi raziskav, da je smotrno dajati snov v nižje razrede. Kognitivno so otroci sicer naprednejši, manjka pa jim socialnih veščin." 

Po besedah svetovalne delavke na OŠ Bežigrad Polonce Pograjc se sistem sicer ni spremenil v smislu, da bi bil težji, spet pa so višja pričakovanja - otroci se prvi tuj jezik v razširjenem programu osnovne šole učijo že v prvem razredu, česar pred leti ni bilo. Po ocenah Oblaka je prvi razred naporen in zahteven za tretjino prvošolcev, delo pa učitelji prilagodijo skupini. Držati se morajo sicer učnega načrta, pri tem, kako ga izpeljejo, pa so avtonomni. Kljub vsemu po mnenju obeh šolnikov v prvem razredu ostaja premalo časa za igro, gibanje in pogovor.

Enostavnega in jasnega odgovora na dilemo, ki smo jo izpostavili v tej oddaji, torej ni. Najbrž pa bi bilo preveč preprosto, če bi vse zvalili na preveč zaščitniške starše z velikimi pričakovanji. Odločitev, ali vstop v šolo odložiti ali ga celo pospešiti, mora biti odvisen predvsem od otroka. Dejstvo pa je, da je prvi razred težji, kot je bil, in da je, kljub vsem prilagoditvam, še vedno šola.

 


Intelekta

904 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

V šolo s šestimi - prezgodaj ali ravno prav?

06.09.2016


Vedno več otrok se v šolo vključi s sedmimi leti. Teh je danes v generaciji okoli 5 odstotkov. Je razlog za odlog šolanja njihovo zaostajanje v razvoju, to, da želijo starši otroku zagotoviti še eno leto brezskrbnega otroštva, ali pa mogoče zahtevnost urnega načrta za 1. razred, ki se je v 10 letih močno povečala? Odgovore smo iskali v Intelekti.

So šestletniki pripravljeni za vstop v formalno obliko izobraževanja ali so še premajhni? Odgovori na to vprašanje so različni. Medtem ko nekateri strokovnjaki zagovarjajo slovensko devetletko, saj je ta prilagojena vstopu pet- in šestletnikov v šolo, drugi opozarjajo, da se otrok zelo veliko nauči prek igre, in so prepričani, da je kasnejši začetek šolanja za otroka koristnejši.

Letošnja generacija prvošolcev je najštevilčnejša v zadnjih skoraj dveh desetletjih. 22.293 rumenih rut na 453 šolah je bilo razdeljenih med učence, ki v teh dneh spoznavajo svoje novo okolje – šolo, v kateri bodo preživeli 9 let. Prehod iz vrtca v šolo je za otroke in starše zelo pomemben dogodek, podatki pa kažejo, da se zmeraj več otrok v šolo vpiše s sedmimi leti. Leta 2008 je v prvi razred vstopilo okoli 700 sedemletnikov, v letu 2014/15 je bila številka več kot 1200, kar pomeni 5 odstotkov generacije, so povedali na Zavodu RS za šolstvo. Podatki zato kličejo po analizi vzrokov za povečanje števila odlogov v šolo, ki jo bodo opravili že to šolsko leto.

Odlog predlagajo starši, odobri ga strokovna komisija na šoli

Predlog za odlog šolanja (ali pa za predčasni vstop na primer januarja rojenih otrok) v večini primerov dobronamerno vložijo starši ob februarskem vpisu otrok v osnovno šolo. Po besedah podravnateljice in svetovalne delavke na OŠ Bežigrad v Ljubljani Polonce Droljc največkrat zato, ker so zaskrbljeni, ali njihov otrok izpolnjuje pogoje za vstop v šolo ali ne. Ravnatelj določi strokovno komisijo, ki preveri pripravljenost otroka za šolo, sestavljajo pa jo sestavljajo zdravnik, šolski svetovalni delavec (psiholog ali pedagog) in učitelj ali vzgojitelj.

"Zdravnik pregleda otroka iz zdravstvenega vidika, psiholog preverja otrokovo mentalno funkcioniranje in osebnostno zrelost. Preverja se govorno razumevanje otroka, sposobnosti logičnega sklepanja, dobijo nekaj nalog grafomotorične vrste in zaznavanja števil, štetja do 10. Glede osebnostne in socialne zrelosti največ podatkov dobimo od tistih, ki otroke najbolj poznajo - od njihovih staršev in vzgojiteljev v vrtcu."

Odgovor starši dobijo vsaj tri mesece pred začetkom šole. Če je negativen, se lahko pritožijo na ministrtvo za izobraževanje, a takega primera na OŠ Bežigrad, kjer imajo 5 % učencev, ki so v šolo stopili leto pozneje (ali leto prej), še niso imeli.

Razlogi za odlog

V Sloveniji, kljub vedno večjemu številu odloženega šolanja (je pa res, da so do letos naraščale tudi generacije prvošolcev), ne beležimo več težav otrok v razvoju. Naši sogovniki so med razlogi za poznejši vpis v šolo navedli predvsem skrb staršev, kako se bo njihov otrok znašel v šoli, njihovo željo, da otroku zagotovijo še eno leto brezskrbnega otroštva, pa tudi lažje usklajevanje družinskih urnikov in življenja, ko je otrok v vrtcu. Razvojna prihologinja z ljubljanske Filozofske fakultete dr. Ljubica Marjanovič Umek:

"Subjektivna prepričanja staršev, da se otroku, ki gre v šolo, jemlje otroštvo, pripomorejo k temu, da otrok šolo doživlja kot stresno. Prav tako se starši bojijo za uspeh svojih otrok v šoli. Sama bojazen je čisto v redu, težava nastane, ko vsi starši ali pa večina staršev pričakuje, da bodo njihovi otroci najboljši v šoli. In to je razlog, zakaj je lažje, da si rečem, da je moj otrok novembrski in naj zato ostane še eno leto v vrtcu, ker bo drugo leto imel več možnosti, da bo med najboljšimi. Ampak to se ne izide tako. Individualne razlike med ljudmi se prezentirajo na drugih ravneh, ne na tej, ali čakaš še eno leto za vstop v šolo ali ne. Zato je odlašanje z vstopom otroka v šolo, ki gre izven tega, kar je zakonska norma, torej le na podlagi datuma rojstva, tek na kratko progo. Seveda imamo možnost odloga zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi določenih priporočil komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ipd., a v tem primeru gre za strokovne ugotovitve in priporočila staršem, ki se potem odločajo sami."

Iz zgodnjega v srednje otroštvo

So skrbi staršev upravičene ali pretirane? V kakšem razvojnem obdobju sploh je otrok pri šestih letih? Vstop v šolo pri šestih letih (med 5 letom in 8 meseci ter 6 letom in 8 meseci, če smo natančni), se v razvoju otroka pokriva s prehodom iz obdobja zgodnjega otroštva v obdobje srednjega otroštva. So pri tej otroci starosti kognitivno, čustveno in socialno dovolj zreli oziroma, če sledimo terminologiji razvojne psihologije, pripravljeni za šolo? Marjanovič Umekova pravi, da ja, saj v tem času prihaja so pomembnih sprememb v njihovem razvoju:

Gre za dimaničen proces, ki je pri vsakemu otroku nekoliko drugačen. Večina otrok se bo sicer razvijala skladno s pričakovanji iz teorije, pri nekaterih pa bo pri določeni starosti zaznati obstanek v razvoju, čez 3 mesece pa bodo doživeli hiter razvoj in dohiteli ali celo prehiteli vrstnike, pravi Marjanovič Umekova.

Včasih so pripravljenost za šolo preverjali drugače, že dolgo časa pa velja, da je otrok med 5. in 7. letom pripravljen za šolo, zato se meja vstopa v šolo po mnenju pediatrinje in nevroznanstvenice Tine Bregant z devetletko v bistvu ni spremenila:

"povsod po svetu so otroci in njihovi možgani  med 5. in 7. letom starosti dovolj zreli, da lahko začnejo z opismenovanjem in računanjem. Med otroki so velike razlike, zato tudi govorimo o razponu, od kdaj do kdaj je zaželeno, da otrok začne s šolanjem. (...) Nimamo takega števila otrok doma, da bi lahko kot starši utemeljeno presojali, ali se naš otrok razvija primerjalno z drugimi otroki. In kadar smo v dilemi (seveda za nekatere stvari dileme ni), takrat je smotrno vprašati strokovnjaka, ki otroka dobro pozna. Mi poznamo otroka iz enega vidika, vzgojiteljica v vrtcu pa iz drugega. Tudi v šoli bo morda otrok pokazal neka druga znanja, ki jih doma nismo uspeli odkriti, ali pa se bodo razkrile določene težave, ki jih doma nismo zaznali. To je normalno, saj je šolsko okolje drugačno od domačega. In prav je tako - šola usposablja otroke za druge razmere."

Ali gre otrok v šolo s petimi ali s sedmimi leti, ni tako nepomembna razlika, pa je prepričan razvojni psiholog z Univerze v Cambridgeu dr. David Whitebread, ki zagovarja kasnejši vstop otrok v formalno izobraževanje. Delež, ki ga eno leto predstavlja v življenju posameznika, je pri 5-letniku veliko večji kot pri 7-letniku, otrok ima leto ali dve več časa za nestrukturirano igro, vrtec in učenje, ki temelji na igri. To obdobje pa je ključno tudi za razvoj t. i. samokontrole:

Dr. Whitebread pravi, da tudi mednarodne raziskave pismenosti – na primer PISA, kažejo na to, da države, kjer se formalno šolanje začne s petimi leti, niso na vrhu lestvic dosežkov v bralni pismenosti in matematični sposobnosti otrok. V azijskih državah in tudi na primer na Finskem začenjajo otroci s šolo s sedmimi leti, pa so med najboljšimi. Še več, Whitebread je prepričan, da obstajajo celo dokazi, ki govorijo o tem, da zgodnejši vstop v šolo prinaša negativne posledice. Pri tem se opira na izsledke raziskave Novozelandca Sebastiana Suggate-a, ki je primerjal bralno pismenost otrok, ki so začeli hoditi v šolo s petimi leti, in tistimi, ki so se v formalno izobraževanje na NZ vključili s sedmimi leti. Pri 11. letih med skupinama ni bilo več razlik, prav tako rezultati raziskave kažejo na to, da otroci, ki so z branjem začeli kasneje, bolj uživajo v branju in bolj razumejo besedilo. Dr. David Whitebread:

"Veliko vlad misli, da je koristno, če otroci začnejo v javno šolo hoditi zgodaj – predvsem otroci iz socialno nespodbudnega okolja. A dejstva kažejo ravno obratno. Razloga sta dva. Imajo manj let za pridobivanje koristi, ki jih prinaša učenje z igro. Drug razlog pa je, da se začnejo učiti na formalen način, za katerega kognitivno še niso pripravljeni. Posledica tega je lahko, da se jim zdi učenje branja težko, zato izgubijo samozavest in se njihov odnos do učenja in sebe kot učenca poslabša."

A bolj kot starost otrok, ugotavljajo vsi sogovorniki, je pomebno predvsem to, kakšno šolo imamo.

Je devetletka primerna za šestletnike? 

Slovenska devetletka je bila po besedah dr. Marjanovič Umek narejena po meri šestletnikov - tako sistemsko kot kadrovsko.  V prvem razredu sta za otroke zadolženi dve učiteljici, med njima je ena praviloma vzgojiteljica, prvi dve leti se učence ocenjuje opisno, in ne številčno, zaradi česar lahko učitelji individualno spremljajo otrokov napredek na različnih področjih, otroci pa se med seboj na ravni znanja ne morejo primerjati. Prav tako standardi znanja niso postavljeni za vsak razred posebej, temveč za obdobje prve triade - s tem se upošteva individualna dinamika razvoja otroka in njegovih sposobnosti.

Mnogi so prepričani, da slovenski otroci v šoli niso preveč obremenjeni, a dejstvo je, da se je delo v prvem razredu v zadnjem desetletju spremenilo. Franc Oblak, vzgojitelj v prvem razredu na OŠ Oskarja Kovačiča v Ljubljani, opozarja:

"Prehod iz vrtca v šolo je bil pred desetimi leti lažji, saj je bilo snovi manj, manj učene obveznosti. Če smo imeli pri matematiki pred 10 leti za število 1 ves teden časa, to je 4 ure, imamo zdaj na voljo eno uro ali pa v eni uri spoznamo celo dve števili. Tako da se je veliko spremenilo. Strokovnjaki se najbrž odločijo na podlagi raziskav, da je smotrno dajati snov v nižje razrede. Kognitivno so otroci sicer naprednejši, manjka pa jim socialnih veščin." 

Po besedah svetovalne delavke na OŠ Bežigrad Polonce Pograjc se sistem sicer ni spremenil v smislu, da bi bil težji, spet pa so višja pričakovanja - otroci se prvi tuj jezik v razširjenem programu osnovne šole učijo že v prvem razredu, česar pred leti ni bilo. Po ocenah Oblaka je prvi razred naporen in zahteven za tretjino prvošolcev, delo pa učitelji prilagodijo skupini. Držati se morajo sicer učnega načrta, pri tem, kako ga izpeljejo, pa so avtonomni. Kljub vsemu po mnenju obeh šolnikov v prvem razredu ostaja premalo časa za igro, gibanje in pogovor.

Enostavnega in jasnega odgovora na dilemo, ki smo jo izpostavili v tej oddaji, torej ni. Najbrž pa bi bilo preveč preprosto, če bi vse zvalili na preveč zaščitniške starše z velikimi pričakovanji. Odločitev, ali vstop v šolo odložiti ali ga celo pospešiti, mora biti odvisen predvsem od otroka. Dejstvo pa je, da je prvi razred težji, kot je bil, in da je, kljub vsem prilagoditvam, še vedno šola.

 


30.04.2024

Od črnih lukenj do temne energije: kaj vemo o velikih neznankah vesolja

Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.


23.04.2024

Izpod pepela Vezuva se kot feniks dvigujejo izgubljene velike knjige grško-rimske antike

Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta


15.04.2024

Konoplja: Pasti in prednosti legalnega samozdravljenja in rekreativne rabe

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...


09.04.2024

Zakaj zahodne sankcije niso uničile ruske ekonomije?

Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu


02.04.2024

Geoinženiring: nevarno igranje s podnebjem ali nujna preživetvena strategija

Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.


26.03.2024

Etični razvoj tehnologije

Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


19.03.2024

Zdravilne rastline v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj

Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.


12.03.2024

Položaj žensk v medijih

V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.


04.03.2024

Evropa med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo


26.02.2024

Vsaka množična manifestacija je lahko dinamit - o psihologiji množic

Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici


20.02.2024

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.


13.02.2024

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?


06.02.2024

Fojbe med političnim mitom in zgodovinsko resničnostjo

Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?


30.01.2024

Je zgodovina umetnosti zgodovina patriarhata?

V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.


23.01.2024

Taylorjev management, najvplivnejša nevidna ideologija 20. stoletja

»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«


16.01.2024

Kaj nam lahko Lenin pove o današnjem času?

Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?


08.01.2024

Digitalizacija seksualnega dela

Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!


02.01.2024

Intelektino "najboljševanje"

Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.


22.12.2023

Neoliberalizem po slovensko: Najbogatejša petina dobi toliko javnih sredstev kot najrevnejša

Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik


18.12.2023

Vzrok nasilja v družbi je patriarhat

V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.


Stran 2 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov