Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V šolo s šestimi - prezgodaj ali ravno prav?

06.09.2016


Vedno več otrok se v šolo vključi s sedmimi leti. Teh je danes v generaciji okoli 5 odstotkov. Je razlog za odlog šolanja njihovo zaostajanje v razvoju, to, da želijo starši otroku zagotoviti še eno leto brezskrbnega otroštva, ali pa mogoče zahtevnost urnega načrta za 1. razred, ki se je v 10 letih močno povečala? Odgovore smo iskali v Intelekti.

So šestletniki pripravljeni za vstop v formalno obliko izobraževanja ali so še premajhni? Odgovori na to vprašanje so različni. Medtem ko nekateri strokovnjaki zagovarjajo slovensko devetletko, saj je ta prilagojena vstopu pet- in šestletnikov v šolo, drugi opozarjajo, da se otrok zelo veliko nauči prek igre, in so prepričani, da je kasnejši začetek šolanja za otroka koristnejši.

Letošnja generacija prvošolcev je najštevilčnejša v zadnjih skoraj dveh desetletjih. 22.293 rumenih rut na 453 šolah je bilo razdeljenih med učence, ki v teh dneh spoznavajo svoje novo okolje – šolo, v kateri bodo preživeli 9 let. Prehod iz vrtca v šolo je za otroke in starše zelo pomemben dogodek, podatki pa kažejo, da se zmeraj več otrok v šolo vpiše s sedmimi leti. Leta 2008 je v prvi razred vstopilo okoli 700 sedemletnikov, v letu 2014/15 je bila številka več kot 1200, kar pomeni 5 odstotkov generacije, so povedali na Zavodu RS za šolstvo. Podatki zato kličejo po analizi vzrokov za povečanje števila odlogov v šolo, ki jo bodo opravili že to šolsko leto.

Odlog predlagajo starši, odobri ga strokovna komisija na šoli

Predlog za odlog šolanja (ali pa za predčasni vstop na primer januarja rojenih otrok) v večini primerov dobronamerno vložijo starši ob februarskem vpisu otrok v osnovno šolo. Po besedah podravnateljice in svetovalne delavke na OŠ Bežigrad v Ljubljani Polonce Droljc največkrat zato, ker so zaskrbljeni, ali njihov otrok izpolnjuje pogoje za vstop v šolo ali ne. Ravnatelj določi strokovno komisijo, ki preveri pripravljenost otroka za šolo, sestavljajo pa jo sestavljajo zdravnik, šolski svetovalni delavec (psiholog ali pedagog) in učitelj ali vzgojitelj.

"Zdravnik pregleda otroka iz zdravstvenega vidika, psiholog preverja otrokovo mentalno funkcioniranje in osebnostno zrelost. Preverja se govorno razumevanje otroka, sposobnosti logičnega sklepanja, dobijo nekaj nalog grafomotorične vrste in zaznavanja števil, štetja do 10. Glede osebnostne in socialne zrelosti največ podatkov dobimo od tistih, ki otroke najbolj poznajo - od njihovih staršev in vzgojiteljev v vrtcu."

Odgovor starši dobijo vsaj tri mesece pred začetkom šole. Če je negativen, se lahko pritožijo na ministrtvo za izobraževanje, a takega primera na OŠ Bežigrad, kjer imajo 5 % učencev, ki so v šolo stopili leto pozneje (ali leto prej), še niso imeli.

Razlogi za odlog

V Sloveniji, kljub vedno večjemu številu odloženega šolanja (je pa res, da so do letos naraščale tudi generacije prvošolcev), ne beležimo več težav otrok v razvoju. Naši sogovniki so med razlogi za poznejši vpis v šolo navedli predvsem skrb staršev, kako se bo njihov otrok znašel v šoli, njihovo željo, da otroku zagotovijo še eno leto brezskrbnega otroštva, pa tudi lažje usklajevanje družinskih urnikov in življenja, ko je otrok v vrtcu. Razvojna prihologinja z ljubljanske Filozofske fakultete dr. Ljubica Marjanovič Umek:

"Subjektivna prepričanja staršev, da se otroku, ki gre v šolo, jemlje otroštvo, pripomorejo k temu, da otrok šolo doživlja kot stresno. Prav tako se starši bojijo za uspeh svojih otrok v šoli. Sama bojazen je čisto v redu, težava nastane, ko vsi starši ali pa večina staršev pričakuje, da bodo njihovi otroci najboljši v šoli. In to je razlog, zakaj je lažje, da si rečem, da je moj otrok novembrski in naj zato ostane še eno leto v vrtcu, ker bo drugo leto imel več možnosti, da bo med najboljšimi. Ampak to se ne izide tako. Individualne razlike med ljudmi se prezentirajo na drugih ravneh, ne na tej, ali čakaš še eno leto za vstop v šolo ali ne. Zato je odlašanje z vstopom otroka v šolo, ki gre izven tega, kar je zakonska norma, torej le na podlagi datuma rojstva, tek na kratko progo. Seveda imamo možnost odloga zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi določenih priporočil komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ipd., a v tem primeru gre za strokovne ugotovitve in priporočila staršem, ki se potem odločajo sami."

Iz zgodnjega v srednje otroštvo

So skrbi staršev upravičene ali pretirane? V kakšem razvojnem obdobju sploh je otrok pri šestih letih? Vstop v šolo pri šestih letih (med 5 letom in 8 meseci ter 6 letom in 8 meseci, če smo natančni), se v razvoju otroka pokriva s prehodom iz obdobja zgodnjega otroštva v obdobje srednjega otroštva. So pri tej otroci starosti kognitivno, čustveno in socialno dovolj zreli oziroma, če sledimo terminologiji razvojne psihologije, pripravljeni za šolo? Marjanovič Umekova pravi, da ja, saj v tem času prihaja so pomembnih sprememb v njihovem razvoju:

Gre za dimaničen proces, ki je pri vsakemu otroku nekoliko drugačen. Večina otrok se bo sicer razvijala skladno s pričakovanji iz teorije, pri nekaterih pa bo pri določeni starosti zaznati obstanek v razvoju, čez 3 mesece pa bodo doživeli hiter razvoj in dohiteli ali celo prehiteli vrstnike, pravi Marjanovič Umekova.

Včasih so pripravljenost za šolo preverjali drugače, že dolgo časa pa velja, da je otrok med 5. in 7. letom pripravljen za šolo, zato se meja vstopa v šolo po mnenju pediatrinje in nevroznanstvenice Tine Bregant z devetletko v bistvu ni spremenila:

"povsod po svetu so otroci in njihovi možgani  med 5. in 7. letom starosti dovolj zreli, da lahko začnejo z opismenovanjem in računanjem. Med otroki so velike razlike, zato tudi govorimo o razponu, od kdaj do kdaj je zaželeno, da otrok začne s šolanjem. (...) Nimamo takega števila otrok doma, da bi lahko kot starši utemeljeno presojali, ali se naš otrok razvija primerjalno z drugimi otroki. In kadar smo v dilemi (seveda za nekatere stvari dileme ni), takrat je smotrno vprašati strokovnjaka, ki otroka dobro pozna. Mi poznamo otroka iz enega vidika, vzgojiteljica v vrtcu pa iz drugega. Tudi v šoli bo morda otrok pokazal neka druga znanja, ki jih doma nismo uspeli odkriti, ali pa se bodo razkrile določene težave, ki jih doma nismo zaznali. To je normalno, saj je šolsko okolje drugačno od domačega. In prav je tako - šola usposablja otroke za druge razmere."

Ali gre otrok v šolo s petimi ali s sedmimi leti, ni tako nepomembna razlika, pa je prepričan razvojni psiholog z Univerze v Cambridgeu dr. David Whitebread, ki zagovarja kasnejši vstop otrok v formalno izobraževanje. Delež, ki ga eno leto predstavlja v življenju posameznika, je pri 5-letniku veliko večji kot pri 7-letniku, otrok ima leto ali dve več časa za nestrukturirano igro, vrtec in učenje, ki temelji na igri. To obdobje pa je ključno tudi za razvoj t. i. samokontrole:

Dr. Whitebread pravi, da tudi mednarodne raziskave pismenosti – na primer PISA, kažejo na to, da države, kjer se formalno šolanje začne s petimi leti, niso na vrhu lestvic dosežkov v bralni pismenosti in matematični sposobnosti otrok. V azijskih državah in tudi na primer na Finskem začenjajo otroci s šolo s sedmimi leti, pa so med najboljšimi. Še več, Whitebread je prepričan, da obstajajo celo dokazi, ki govorijo o tem, da zgodnejši vstop v šolo prinaša negativne posledice. Pri tem se opira na izsledke raziskave Novozelandca Sebastiana Suggate-a, ki je primerjal bralno pismenost otrok, ki so začeli hoditi v šolo s petimi leti, in tistimi, ki so se v formalno izobraževanje na NZ vključili s sedmimi leti. Pri 11. letih med skupinama ni bilo več razlik, prav tako rezultati raziskave kažejo na to, da otroci, ki so z branjem začeli kasneje, bolj uživajo v branju in bolj razumejo besedilo. Dr. David Whitebread:

"Veliko vlad misli, da je koristno, če otroci začnejo v javno šolo hoditi zgodaj – predvsem otroci iz socialno nespodbudnega okolja. A dejstva kažejo ravno obratno. Razloga sta dva. Imajo manj let za pridobivanje koristi, ki jih prinaša učenje z igro. Drug razlog pa je, da se začnejo učiti na formalen način, za katerega kognitivno še niso pripravljeni. Posledica tega je lahko, da se jim zdi učenje branja težko, zato izgubijo samozavest in se njihov odnos do učenja in sebe kot učenca poslabša."

A bolj kot starost otrok, ugotavljajo vsi sogovorniki, je pomebno predvsem to, kakšno šolo imamo.

Je devetletka primerna za šestletnike? 

Slovenska devetletka je bila po besedah dr. Marjanovič Umek narejena po meri šestletnikov - tako sistemsko kot kadrovsko.  V prvem razredu sta za otroke zadolženi dve učiteljici, med njima je ena praviloma vzgojiteljica, prvi dve leti se učence ocenjuje opisno, in ne številčno, zaradi česar lahko učitelji individualno spremljajo otrokov napredek na različnih področjih, otroci pa se med seboj na ravni znanja ne morejo primerjati. Prav tako standardi znanja niso postavljeni za vsak razred posebej, temveč za obdobje prve triade - s tem se upošteva individualna dinamika razvoja otroka in njegovih sposobnosti.

Mnogi so prepričani, da slovenski otroci v šoli niso preveč obremenjeni, a dejstvo je, da se je delo v prvem razredu v zadnjem desetletju spremenilo. Franc Oblak, vzgojitelj v prvem razredu na OŠ Oskarja Kovačiča v Ljubljani, opozarja:

"Prehod iz vrtca v šolo je bil pred desetimi leti lažji, saj je bilo snovi manj, manj učene obveznosti. Če smo imeli pri matematiki pred 10 leti za število 1 ves teden časa, to je 4 ure, imamo zdaj na voljo eno uro ali pa v eni uri spoznamo celo dve števili. Tako da se je veliko spremenilo. Strokovnjaki se najbrž odločijo na podlagi raziskav, da je smotrno dajati snov v nižje razrede. Kognitivno so otroci sicer naprednejši, manjka pa jim socialnih veščin." 

Po besedah svetovalne delavke na OŠ Bežigrad Polonce Pograjc se sistem sicer ni spremenil v smislu, da bi bil težji, spet pa so višja pričakovanja - otroci se prvi tuj jezik v razširjenem programu osnovne šole učijo že v prvem razredu, česar pred leti ni bilo. Po ocenah Oblaka je prvi razred naporen in zahteven za tretjino prvošolcev, delo pa učitelji prilagodijo skupini. Držati se morajo sicer učnega načrta, pri tem, kako ga izpeljejo, pa so avtonomni. Kljub vsemu po mnenju obeh šolnikov v prvem razredu ostaja premalo časa za igro, gibanje in pogovor.

Enostavnega in jasnega odgovora na dilemo, ki smo jo izpostavili v tej oddaji, torej ni. Najbrž pa bi bilo preveč preprosto, če bi vse zvalili na preveč zaščitniške starše z velikimi pričakovanji. Odločitev, ali vstop v šolo odložiti ali ga celo pospešiti, mora biti odvisen predvsem od otroka. Dejstvo pa je, da je prvi razred težji, kot je bil, in da je, kljub vsem prilagoditvam, še vedno šola.

 


Intelekta

904 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

V šolo s šestimi - prezgodaj ali ravno prav?

06.09.2016


Vedno več otrok se v šolo vključi s sedmimi leti. Teh je danes v generaciji okoli 5 odstotkov. Je razlog za odlog šolanja njihovo zaostajanje v razvoju, to, da želijo starši otroku zagotoviti še eno leto brezskrbnega otroštva, ali pa mogoče zahtevnost urnega načrta za 1. razred, ki se je v 10 letih močno povečala? Odgovore smo iskali v Intelekti.

So šestletniki pripravljeni za vstop v formalno obliko izobraževanja ali so še premajhni? Odgovori na to vprašanje so različni. Medtem ko nekateri strokovnjaki zagovarjajo slovensko devetletko, saj je ta prilagojena vstopu pet- in šestletnikov v šolo, drugi opozarjajo, da se otrok zelo veliko nauči prek igre, in so prepričani, da je kasnejši začetek šolanja za otroka koristnejši.

Letošnja generacija prvošolcev je najštevilčnejša v zadnjih skoraj dveh desetletjih. 22.293 rumenih rut na 453 šolah je bilo razdeljenih med učence, ki v teh dneh spoznavajo svoje novo okolje – šolo, v kateri bodo preživeli 9 let. Prehod iz vrtca v šolo je za otroke in starše zelo pomemben dogodek, podatki pa kažejo, da se zmeraj več otrok v šolo vpiše s sedmimi leti. Leta 2008 je v prvi razred vstopilo okoli 700 sedemletnikov, v letu 2014/15 je bila številka več kot 1200, kar pomeni 5 odstotkov generacije, so povedali na Zavodu RS za šolstvo. Podatki zato kličejo po analizi vzrokov za povečanje števila odlogov v šolo, ki jo bodo opravili že to šolsko leto.

Odlog predlagajo starši, odobri ga strokovna komisija na šoli

Predlog za odlog šolanja (ali pa za predčasni vstop na primer januarja rojenih otrok) v večini primerov dobronamerno vložijo starši ob februarskem vpisu otrok v osnovno šolo. Po besedah podravnateljice in svetovalne delavke na OŠ Bežigrad v Ljubljani Polonce Droljc največkrat zato, ker so zaskrbljeni, ali njihov otrok izpolnjuje pogoje za vstop v šolo ali ne. Ravnatelj določi strokovno komisijo, ki preveri pripravljenost otroka za šolo, sestavljajo pa jo sestavljajo zdravnik, šolski svetovalni delavec (psiholog ali pedagog) in učitelj ali vzgojitelj.

"Zdravnik pregleda otroka iz zdravstvenega vidika, psiholog preverja otrokovo mentalno funkcioniranje in osebnostno zrelost. Preverja se govorno razumevanje otroka, sposobnosti logičnega sklepanja, dobijo nekaj nalog grafomotorične vrste in zaznavanja števil, štetja do 10. Glede osebnostne in socialne zrelosti največ podatkov dobimo od tistih, ki otroke najbolj poznajo - od njihovih staršev in vzgojiteljev v vrtcu."

Odgovor starši dobijo vsaj tri mesece pred začetkom šole. Če je negativen, se lahko pritožijo na ministrtvo za izobraževanje, a takega primera na OŠ Bežigrad, kjer imajo 5 % učencev, ki so v šolo stopili leto pozneje (ali leto prej), še niso imeli.

Razlogi za odlog

V Sloveniji, kljub vedno večjemu številu odloženega šolanja (je pa res, da so do letos naraščale tudi generacije prvošolcev), ne beležimo več težav otrok v razvoju. Naši sogovniki so med razlogi za poznejši vpis v šolo navedli predvsem skrb staršev, kako se bo njihov otrok znašel v šoli, njihovo željo, da otroku zagotovijo še eno leto brezskrbnega otroštva, pa tudi lažje usklajevanje družinskih urnikov in življenja, ko je otrok v vrtcu. Razvojna prihologinja z ljubljanske Filozofske fakultete dr. Ljubica Marjanovič Umek:

"Subjektivna prepričanja staršev, da se otroku, ki gre v šolo, jemlje otroštvo, pripomorejo k temu, da otrok šolo doživlja kot stresno. Prav tako se starši bojijo za uspeh svojih otrok v šoli. Sama bojazen je čisto v redu, težava nastane, ko vsi starši ali pa večina staršev pričakuje, da bodo njihovi otroci najboljši v šoli. In to je razlog, zakaj je lažje, da si rečem, da je moj otrok novembrski in naj zato ostane še eno leto v vrtcu, ker bo drugo leto imel več možnosti, da bo med najboljšimi. Ampak to se ne izide tako. Individualne razlike med ljudmi se prezentirajo na drugih ravneh, ne na tej, ali čakaš še eno leto za vstop v šolo ali ne. Zato je odlašanje z vstopom otroka v šolo, ki gre izven tega, kar je zakonska norma, torej le na podlagi datuma rojstva, tek na kratko progo. Seveda imamo možnost odloga zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi določenih priporočil komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ipd., a v tem primeru gre za strokovne ugotovitve in priporočila staršem, ki se potem odločajo sami."

Iz zgodnjega v srednje otroštvo

So skrbi staršev upravičene ali pretirane? V kakšem razvojnem obdobju sploh je otrok pri šestih letih? Vstop v šolo pri šestih letih (med 5 letom in 8 meseci ter 6 letom in 8 meseci, če smo natančni), se v razvoju otroka pokriva s prehodom iz obdobja zgodnjega otroštva v obdobje srednjega otroštva. So pri tej otroci starosti kognitivno, čustveno in socialno dovolj zreli oziroma, če sledimo terminologiji razvojne psihologije, pripravljeni za šolo? Marjanovič Umekova pravi, da ja, saj v tem času prihaja so pomembnih sprememb v njihovem razvoju:

Gre za dimaničen proces, ki je pri vsakemu otroku nekoliko drugačen. Večina otrok se bo sicer razvijala skladno s pričakovanji iz teorije, pri nekaterih pa bo pri določeni starosti zaznati obstanek v razvoju, čez 3 mesece pa bodo doživeli hiter razvoj in dohiteli ali celo prehiteli vrstnike, pravi Marjanovič Umekova.

Včasih so pripravljenost za šolo preverjali drugače, že dolgo časa pa velja, da je otrok med 5. in 7. letom pripravljen za šolo, zato se meja vstopa v šolo po mnenju pediatrinje in nevroznanstvenice Tine Bregant z devetletko v bistvu ni spremenila:

"povsod po svetu so otroci in njihovi možgani  med 5. in 7. letom starosti dovolj zreli, da lahko začnejo z opismenovanjem in računanjem. Med otroki so velike razlike, zato tudi govorimo o razponu, od kdaj do kdaj je zaželeno, da otrok začne s šolanjem. (...) Nimamo takega števila otrok doma, da bi lahko kot starši utemeljeno presojali, ali se naš otrok razvija primerjalno z drugimi otroki. In kadar smo v dilemi (seveda za nekatere stvari dileme ni), takrat je smotrno vprašati strokovnjaka, ki otroka dobro pozna. Mi poznamo otroka iz enega vidika, vzgojiteljica v vrtcu pa iz drugega. Tudi v šoli bo morda otrok pokazal neka druga znanja, ki jih doma nismo uspeli odkriti, ali pa se bodo razkrile določene težave, ki jih doma nismo zaznali. To je normalno, saj je šolsko okolje drugačno od domačega. In prav je tako - šola usposablja otroke za druge razmere."

Ali gre otrok v šolo s petimi ali s sedmimi leti, ni tako nepomembna razlika, pa je prepričan razvojni psiholog z Univerze v Cambridgeu dr. David Whitebread, ki zagovarja kasnejši vstop otrok v formalno izobraževanje. Delež, ki ga eno leto predstavlja v življenju posameznika, je pri 5-letniku veliko večji kot pri 7-letniku, otrok ima leto ali dve več časa za nestrukturirano igro, vrtec in učenje, ki temelji na igri. To obdobje pa je ključno tudi za razvoj t. i. samokontrole:

Dr. Whitebread pravi, da tudi mednarodne raziskave pismenosti – na primer PISA, kažejo na to, da države, kjer se formalno šolanje začne s petimi leti, niso na vrhu lestvic dosežkov v bralni pismenosti in matematični sposobnosti otrok. V azijskih državah in tudi na primer na Finskem začenjajo otroci s šolo s sedmimi leti, pa so med najboljšimi. Še več, Whitebread je prepričan, da obstajajo celo dokazi, ki govorijo o tem, da zgodnejši vstop v šolo prinaša negativne posledice. Pri tem se opira na izsledke raziskave Novozelandca Sebastiana Suggate-a, ki je primerjal bralno pismenost otrok, ki so začeli hoditi v šolo s petimi leti, in tistimi, ki so se v formalno izobraževanje na NZ vključili s sedmimi leti. Pri 11. letih med skupinama ni bilo več razlik, prav tako rezultati raziskave kažejo na to, da otroci, ki so z branjem začeli kasneje, bolj uživajo v branju in bolj razumejo besedilo. Dr. David Whitebread:

"Veliko vlad misli, da je koristno, če otroci začnejo v javno šolo hoditi zgodaj – predvsem otroci iz socialno nespodbudnega okolja. A dejstva kažejo ravno obratno. Razloga sta dva. Imajo manj let za pridobivanje koristi, ki jih prinaša učenje z igro. Drug razlog pa je, da se začnejo učiti na formalen način, za katerega kognitivno še niso pripravljeni. Posledica tega je lahko, da se jim zdi učenje branja težko, zato izgubijo samozavest in se njihov odnos do učenja in sebe kot učenca poslabša."

A bolj kot starost otrok, ugotavljajo vsi sogovorniki, je pomebno predvsem to, kakšno šolo imamo.

Je devetletka primerna za šestletnike? 

Slovenska devetletka je bila po besedah dr. Marjanovič Umek narejena po meri šestletnikov - tako sistemsko kot kadrovsko.  V prvem razredu sta za otroke zadolženi dve učiteljici, med njima je ena praviloma vzgojiteljica, prvi dve leti se učence ocenjuje opisno, in ne številčno, zaradi česar lahko učitelji individualno spremljajo otrokov napredek na različnih področjih, otroci pa se med seboj na ravni znanja ne morejo primerjati. Prav tako standardi znanja niso postavljeni za vsak razred posebej, temveč za obdobje prve triade - s tem se upošteva individualna dinamika razvoja otroka in njegovih sposobnosti.

Mnogi so prepričani, da slovenski otroci v šoli niso preveč obremenjeni, a dejstvo je, da se je delo v prvem razredu v zadnjem desetletju spremenilo. Franc Oblak, vzgojitelj v prvem razredu na OŠ Oskarja Kovačiča v Ljubljani, opozarja:

"Prehod iz vrtca v šolo je bil pred desetimi leti lažji, saj je bilo snovi manj, manj učene obveznosti. Če smo imeli pri matematiki pred 10 leti za število 1 ves teden časa, to je 4 ure, imamo zdaj na voljo eno uro ali pa v eni uri spoznamo celo dve števili. Tako da se je veliko spremenilo. Strokovnjaki se najbrž odločijo na podlagi raziskav, da je smotrno dajati snov v nižje razrede. Kognitivno so otroci sicer naprednejši, manjka pa jim socialnih veščin." 

Po besedah svetovalne delavke na OŠ Bežigrad Polonce Pograjc se sistem sicer ni spremenil v smislu, da bi bil težji, spet pa so višja pričakovanja - otroci se prvi tuj jezik v razširjenem programu osnovne šole učijo že v prvem razredu, česar pred leti ni bilo. Po ocenah Oblaka je prvi razred naporen in zahteven za tretjino prvošolcev, delo pa učitelji prilagodijo skupini. Držati se morajo sicer učnega načrta, pri tem, kako ga izpeljejo, pa so avtonomni. Kljub vsemu po mnenju obeh šolnikov v prvem razredu ostaja premalo časa za igro, gibanje in pogovor.

Enostavnega in jasnega odgovora na dilemo, ki smo jo izpostavili v tej oddaji, torej ni. Najbrž pa bi bilo preveč preprosto, če bi vse zvalili na preveč zaščitniške starše z velikimi pričakovanji. Odločitev, ali vstop v šolo odložiti ali ga celo pospešiti, mora biti odvisen predvsem od otroka. Dejstvo pa je, da je prvi razred težji, kot je bil, in da je, kljub vsem prilagoditvam, še vedno šola.

 


29.06.2023

Položaj žensk na slovenskem podeželju

V naslednjih minutah bomo spregovorile o raziskavi, ki je pod drobnogled vzela položaj žensk na slovenskem podeželju. Dejstvo je, da na podeželju živi kar polovica slovenskega prebivalstva. Zaradi stanovanjske krize se vedno več mladih oseb odloča za selitev iz mest v predmestna naselja, manjše kraje in vasi. Kaj vse pa prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tita Mayer.


10.07.2023

Preboj znanosti pri genski manipulaciji zarodkov

Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?


04.07.2023

Kaj prinaša digitalizacija šolstva?

Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo v vrtcu digitalni kotički? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, ki jo obljublja reforma šolstva, sploh zagovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko, saj strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke pretirane uporabe zaslonov, na razlike med branjem z zaslonov in s papirja ter na vplivanje tehnologije na avtonomijo učiteljev. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti? To so vprašanja, ki si jih zastavljamo v tokratni Intelekti.


27.06.2023

Quo vadis, Maribor?

Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?


20.06.2023

Adam Smith: zagovornik radikalnega kapitalizma ali socialno usmerjeni humanist?

Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?


13.06.2023

Kdo bo imel koristi in kdo škodo od nove umetne inteligence

Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati.


06.06.2023

Institucionalno nasilje: razmislimo o spremembi psihiatričnega zdravljenja

V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj


30.05.2023

Literarni kanon v primežu kulturnih vojn 21. stoletja

Medtem ko številni na današnji levici dela klasične literature »popravljajo« skladno s svojimi ideološkimi senzibilnostmi, pa mnogi na desnici knjige, ki jih motijo, kratko malo mečejo iz knjižnic


23.05.2023

Odziv na nasilje med mladimi: pogovorimo se o vzgoji odraslih

Ob zadnje čase medijsko najodmevnejših primerih nasilja med in nad mladimi, v Celju in Beogradu, sej je razprlo tudi prostrano polje mnenj, interpretacij, trditev, predvsem pa iskanja in kazanja s prstom na glavnega krivca za takšna ravnanja. Številni odzivi, predvsem na družabnih omrežjih, tudi srbskih, hrvaških, so bili precej ekstremni, predvsem pa povedni. Ampak v kakšnem smislu povedni? Kaj so zgodbe za zgodbami odraslih, ko rečejo »kakšna je ta mladina, mi nismo bili taki« in hkrati »starši so krivi«. Ker še vedno velja tista pregovorna modrost, da se najbolj vzgaja z zgledom, v kakšnem mikro- in makrosvetu vrednot in dejanj torej živimo odrasli danes? Pogovorimo se tokrat o vzgoji odraslih. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je v Intelekti gostila: Ivano Gradišnik – ustanoviteljico in vodjo Familylaba Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, Ajdo Erjavec – šolsko psihologinjo in pedagoginjo, predsednico nove Sekcije za vzgojo v skupnosti v okviru Socialne zbornice, Klemna Laha – učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na waldorfski gimnaziji ter člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.


16.05.2023

O evtanaziji: Ne poslavljam se od življenja, življenje se poslavlja od mene

S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter


09.05.2023

OZN: debatni klub ali upanje človeštva?

Ko se je pred 78 leti v Evropi končala druga svetovna vojna, so se voditelji držav zmagovalk še predobro zavedali, da prenehanje spopadov ne prinaša nujno trajnega miru. Ni torej presenetljivo, da so se že med samo vojno začeli pogovarjati o tem, kako vzpostaviti nov mednarodni red, ki bi preprečil nadaljnje svetovne spopade. Prav v tem kontekstu je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, o kateri bomo govorili ob današnjem Dnevu zmage. Kakšna je sploh bila izhodiščna ideja Združenih narodov in kako je zaživela v resničnosti? Kako je na delovanje organizacije vplival spreminjajoči se geopolitični kontekst, od začetkov hladne vojne pa do današnjega, vse bolj multipolarnega sveta? In nenazadnje, kako se nam Združeni narodi skozi vse te premene kažejo: gre za organizacijo, ki kljub vsem svojim omejitvam vendarle predstavlja neke vrste »upanje človeštva«, ali pa se je ta do danes izkazala za povsem nepomemben »debatni klub«? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete, dr. mednarodnih odnosov Matejo Peter s škotske univerze St. Andrews in profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vasilko Sancin. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Pixabay


02.05.2023

Mladi se informirajo na Instagramu in TikToku

Mladi so se rodili v digitaliziran svet in odraščajo z napravami ter mediji, ki so močno spremenili naša življenja. Vpliv je izjemen, v tokratni oddaji Intelekta pa bomo vsaj deloma odgovorili na vprašanje, kakšen. Raziskovalni projekt Medijski repertoarji mladih - Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana obravnava vsakdanje življenje mladostnikov skozi perspektivo medijskih študij in poglobljeno raziskuje vlogo sodobnih tehnologij v življenju mladostnikov. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, projekt financira ARRS, v njem pa sodeluje 10 raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. O nekaterih ugotovitvah v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.


25.04.2023

Je ChatGPT človeka odvrgel na smetišče zgodovine?

Pogovarjanje s stroji je pred slabimi petimi meseci stopilo na povsem novo raven in s tem se je vse spremenilo. Ljudje so osupljivi nivo komunikacije, ki ga je zdaj zmožna umetna inteligenca, nemudoma opazili; število uporabnikov aplikacije ChatGPT je podrlo vse rekorde: milijon v petih dneh, sto milijonov v štirih mesecih. Stavki, ki jih ustvarja ta tip umetne inteligence, so tako prepričljivi, da jih je težko ločiti od tistih, ki jih napišemo ljudje. Nemudoma so se pojavila opozorila, da gre za tehnologijo, ki bo globoko pretresla družbo. Za celo vrsto opravil, ki so se namreč še včeraj zdela v izključni domeni človeka, smo zdaj skorajda odveč. Kako velika revolucija se je pravzaprav zgodila in kako jo utegnemo občutiti v praksi, je vprašanje v fokusu tokratne Intelekte.


11.04.2023

Je že ameriški napad na Irak svet spremenil v nov »divji zahod«?

Ko je Vladimir Putin pred dobrim letom dni ukazal napad na Ukrajino, je v javnem nagovoru svojo potezo med drugim upravičeval tudi z opominjanem na nezakonito in hegemonsko obnašanje Zahoda z Združenimi državami Amerike na čelu, ki da so vse od konca hladne vojne arogantno teptale mednarodne dogovore in pravila: najprej pri bombardiranju Beograda, nato pa v Libiji, Siriji, in - najpomembneje od vsega - v Iraku. Če tovrstno sklicevanje seveda nikakor ne legitimira ruske invazije sosednje slovanske države, pa je verjetno vendarle res, da je tako imenovana »koalicija voljnih« z napadom na Irak - ki je v veliki meri temeljil na lažnih obtožbah, prav tako pa ni prejel podpore v Združenih narodih - močno spremenila ne le pogled na upravičenost in dobronamernost zahodnih intervencij, ampak tudi na to, kaj sploh je in kaj ni dovoljeno v mednarodnem redu. Je torej prav ameriška invazija na Irak mednarodni oder spremenila v nekakšen nov »divji zahod«, kjer pravila nič več ne veljajo in šteje samo ekonomska in vojaška moč? O tem bomo premišljevali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predavatelja na katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca ter radijskega kolega, novinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.


04.04.2023

Multiverzum, Hollywood in duh našega časa

Zakaj v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni filmi, ki svoje zgodbe umeščajo v t. i. večvesolje, v katerem poleg našega obstajajo še številni drugi, vzporedni svetovi?


28.03.2023

Vzgoja staršev in otrok v duhu časa – kaj še ustreza in kaj ne deluje več?

Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.


21.03.2023

Seks med naravo in družbo

Pred tremi leti se je zgodilo nepredstavljivo. Svet se je ustavil, države so ena za drugo uvedle stroga zaprtja, karantene, šolo in delo na daljavo. Družbeno in družabno življenje se je iz resničnega sveta preselilo za zaslone, kar je vplivalo tudi na intimna in partnerska življenja ljudi in hkrati razkrilo, da imajo različne družbe in kulture različne odnose do intimnosti, partnerstva, spolnosti in seksualnosti. V tokratni Intelekti raziskujemo vpliv kulture na človeško intimnost in seksualnost. Na Kongresu Evropskega združenja za spolno medicino, ki je letos prvič po izbruhu covidu potekal v živo, smo se pred mesecem dni v Rotterdamu pogovarjali z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki seksologije in spolne medicine. V tokratni oddaji boste slišali tri strokovnjakainje, ki se vsaka s svojega zornega kota soočajo s težavami, ki jih povzroča nezmožnost različnih kultur in religijskih tradicij, da bi iskreno, odprto in na znanosti utemeljeno govorile o človekovi seksualnosti. Pogovori z njimi bodo izhodišče za pojasnila o spolnosti in seksulnosti z religiološkega in socialno psihološkega zornega kota. Vabljeni k poslušanju.


14.03.2023

Ekonomistka: Zakaj bi v zdravstvu isto storitev plačevali dvakrat?

"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."


07.03.2023

"Enakost ne pomeni biti podobna moškemu"

Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.


28.02.2023

Fenomen Stalin

Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril


Stran 4 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov