Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polifarmacija se v Sloveniji povečuje
Zadnja tri desetletja se je življenjska doba ljudi podaljšala za celih deset let. Kot pojasnjuje klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič, tega ne bi bilo brez farmacevtske industrije. Ta je omogočila hiter razvoj novih zdravil in inovativnih metod zdravljenja. Napredek pa ima tudi temno plat. Samo lani so slovenski zdravniki napisali več kot 17 milijonov receptov – letos bo ta številka še višja. Strmo se povečuje tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Polifarmacija se v Sloveniji povečuje.
Več kot dvajset tisoč ljudi v Sloveniji jemlje vsak dan več kot deset zdravil hkrati. Nekatera morajo vzeti v več odmerkih. Predstavljajte si, da morate vsak dan vzeti dvajset odmerkov zdravil na pravi način in ob točno določenem času. Dejansko je to nemogoče. – dr. Alenka Kovačič
Pretirana želja po zdravilih je po mojih izkušnjah povezana tudi s tem, da si pacienti že v naprej zamislijo, da bodo dobili recept za na primer že kar točno določen antibiotik. – dr. Nena Kopčaver Guček
Izpostavila bi, da polifarmacija oziroma polifarmakoterapija ni vedno nekaj slabega, saj nam omogoča zdravljenje različnih obolenj hkrati. Dejstvo pa je, da vsako zdravilo predstavlja tudi tveganje in neželene učinke. – dr. Mojca Kerec Kos
Kako nevarna je polifarmacija? Kdaj nevarnost premaga dobrobit? Kdo je najbolj ogrožen? Kako polifarmacijo poganjajo interesi farmacevtske industrije? Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da se pri nas povečuje tako število pacientov, ki prejemajo večje število zdravilnih učinkovin, kot tudi število prejetih učinkovin na pacienta. To je eden redkih podatkov na področju zdravil, pri čemer razlik med regijami tako rekoč ni. Leta 2017 je imel vsak zdravnik družinske medicine v svoji ambulanti povprečno 271 pacientov, ki so prejemali med pet in devet različnih zdravil. 209 pacientom pa so predpisali 10 ali več zdravil hkrati.
Dr. Alenka Kovačič je specialistka klinične farmacije v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Opozarja, da ima zdravljenje, ki zahteva uživanje več zdravil hkrati, lahko številne negativne posledice. Ob iskanju vzrokov za kopičenje zdravil oziroma polifarmacijo poudarja še problematiko samozdravljenja. Pravi, da ljudje ob zdravstvenih težavah zelo radi in zelo hitro sežemo po tabletah. Doktorici Metoda Lipnik Štangelj in Mojca Kržan, profesorici na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pa poudarjata, da je zdravljenje z več zdravili hkrati pogosto upravičeno; da slika torej še zdaleč ni črno-bela. Domače in tuje študije kažejo, da so zdravljenju z več zdravili hkrati pogosto izpostavljeni starostniki, ki bivajo v domovih za starejše, dodaja opozorilo dr. Mojca Kerec Kos s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Najbolj primerno se mi zdi, da govorimo o ustrezni in neustrezni polifarmaciji. Žal se s to težavo spopadamo, ker smo čedalje starejši, zmogljivejši in pogosto prebolevamo več bolezni hkrati. – dr. Mojca Kržan
Farmacevtska industrija je agresivna in globalna. Vprašanje pa je, koliko ji neka družba, neka ureditev omogoča, da uveljavi svoje interese. Nobenega dvoma ni, da se je to področje v zadnjih desetletjih liberaliziralo. – dr. Metoda Lipnik Štangelj
Slovenski zdravniki so leta 2007 napisali več kot 15 milijonov in pol receptov, čez deset let – leta 2017 so to številko občutno presegli. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje so lani izdali kar 17.160.250 receptov. Družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana meni, da eden od vzrokov za polifarmacijo tiči tudi v pretirani želji po zdravilih. Pacienti preprosto pričakujejo, da jim bo zdravnik za njihove zdravstvene tegobe, pa naj bodo kakršne koli že, predpisal tablete. Na seznam zdravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se predpisujejo na recept, je razvrščenih 2.890 zdravil. K njim moramo prišteti še vsa samoplačniška zdravila na recept; pozabiti pa ne smemo še na tista zdravila, za katera recept ni potreben.
Obvladovanje polifarmacije oziroma polifarmakoterapije zahteva veliko znanja, volje in sodelovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje je v ta namen vzpostavil program farmacevtskega svetovanja, ki se zdaj izvaja že v 35. zdravstvenih domovih po Sloveniji. Zdravljenje, ki zahteva kombinacijo več zdravil hkrati, je pogosto upravičeno; zdravniki, farmacevti in tudi pacienti sami pa morajo prepoznati tiste položaje, ko polifarmacija ni na mestu. Škodljivi učinki ne smejo prevladati nad dobrobitjo.
V oddaji Intelekta poudarjamo problematiko polifarmacije. Sodelujejo strokovnjakinje s področja medicine in farmacije, predavateljice in doktorice znanosti: Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Metoda Lipnik Štangelj (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kržan (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana) in Nena Kopčaver Guček (Zdravstveni dom Ljubljana).
904 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Polifarmacija se v Sloveniji povečuje
Zadnja tri desetletja se je življenjska doba ljudi podaljšala za celih deset let. Kot pojasnjuje klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič, tega ne bi bilo brez farmacevtske industrije. Ta je omogočila hiter razvoj novih zdravil in inovativnih metod zdravljenja. Napredek pa ima tudi temno plat. Samo lani so slovenski zdravniki napisali več kot 17 milijonov receptov – letos bo ta številka še višja. Strmo se povečuje tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Polifarmacija se v Sloveniji povečuje.
Več kot dvajset tisoč ljudi v Sloveniji jemlje vsak dan več kot deset zdravil hkrati. Nekatera morajo vzeti v več odmerkih. Predstavljajte si, da morate vsak dan vzeti dvajset odmerkov zdravil na pravi način in ob točno določenem času. Dejansko je to nemogoče. – dr. Alenka Kovačič
Pretirana želja po zdravilih je po mojih izkušnjah povezana tudi s tem, da si pacienti že v naprej zamislijo, da bodo dobili recept za na primer že kar točno določen antibiotik. – dr. Nena Kopčaver Guček
Izpostavila bi, da polifarmacija oziroma polifarmakoterapija ni vedno nekaj slabega, saj nam omogoča zdravljenje različnih obolenj hkrati. Dejstvo pa je, da vsako zdravilo predstavlja tudi tveganje in neželene učinke. – dr. Mojca Kerec Kos
Kako nevarna je polifarmacija? Kdaj nevarnost premaga dobrobit? Kdo je najbolj ogrožen? Kako polifarmacijo poganjajo interesi farmacevtske industrije? Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da se pri nas povečuje tako število pacientov, ki prejemajo večje število zdravilnih učinkovin, kot tudi število prejetih učinkovin na pacienta. To je eden redkih podatkov na področju zdravil, pri čemer razlik med regijami tako rekoč ni. Leta 2017 je imel vsak zdravnik družinske medicine v svoji ambulanti povprečno 271 pacientov, ki so prejemali med pet in devet različnih zdravil. 209 pacientom pa so predpisali 10 ali več zdravil hkrati.
Dr. Alenka Kovačič je specialistka klinične farmacije v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Opozarja, da ima zdravljenje, ki zahteva uživanje več zdravil hkrati, lahko številne negativne posledice. Ob iskanju vzrokov za kopičenje zdravil oziroma polifarmacijo poudarja še problematiko samozdravljenja. Pravi, da ljudje ob zdravstvenih težavah zelo radi in zelo hitro sežemo po tabletah. Doktorici Metoda Lipnik Štangelj in Mojca Kržan, profesorici na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pa poudarjata, da je zdravljenje z več zdravili hkrati pogosto upravičeno; da slika torej še zdaleč ni črno-bela. Domače in tuje študije kažejo, da so zdravljenju z več zdravili hkrati pogosto izpostavljeni starostniki, ki bivajo v domovih za starejše, dodaja opozorilo dr. Mojca Kerec Kos s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Najbolj primerno se mi zdi, da govorimo o ustrezni in neustrezni polifarmaciji. Žal se s to težavo spopadamo, ker smo čedalje starejši, zmogljivejši in pogosto prebolevamo več bolezni hkrati. – dr. Mojca Kržan
Farmacevtska industrija je agresivna in globalna. Vprašanje pa je, koliko ji neka družba, neka ureditev omogoča, da uveljavi svoje interese. Nobenega dvoma ni, da se je to področje v zadnjih desetletjih liberaliziralo. – dr. Metoda Lipnik Štangelj
Slovenski zdravniki so leta 2007 napisali več kot 15 milijonov in pol receptov, čez deset let – leta 2017 so to številko občutno presegli. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje so lani izdali kar 17.160.250 receptov. Družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana meni, da eden od vzrokov za polifarmacijo tiči tudi v pretirani želji po zdravilih. Pacienti preprosto pričakujejo, da jim bo zdravnik za njihove zdravstvene tegobe, pa naj bodo kakršne koli že, predpisal tablete. Na seznam zdravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se predpisujejo na recept, je razvrščenih 2.890 zdravil. K njim moramo prišteti še vsa samoplačniška zdravila na recept; pozabiti pa ne smemo še na tista zdravila, za katera recept ni potreben.
Obvladovanje polifarmacije oziroma polifarmakoterapije zahteva veliko znanja, volje in sodelovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje je v ta namen vzpostavil program farmacevtskega svetovanja, ki se zdaj izvaja že v 35. zdravstvenih domovih po Sloveniji. Zdravljenje, ki zahteva kombinacijo več zdravil hkrati, je pogosto upravičeno; zdravniki, farmacevti in tudi pacienti sami pa morajo prepoznati tiste položaje, ko polifarmacija ni na mestu. Škodljivi učinki ne smejo prevladati nad dobrobitjo.
V oddaji Intelekta poudarjamo problematiko polifarmacije. Sodelujejo strokovnjakinje s področja medicine in farmacije, predavateljice in doktorice znanosti: Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Metoda Lipnik Štangelj (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kržan (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana) in Nena Kopčaver Guček (Zdravstveni dom Ljubljana).
V naslednjih minutah bomo spregovorile o raziskavi, ki je pod drobnogled vzela položaj žensk na slovenskem podeželju. Dejstvo je, da na podeželju živi kar polovica slovenskega prebivalstva. Zaradi stanovanjske krize se vedno več mladih oseb odloča za selitev iz mest v predmestna naselja, manjše kraje in vasi. Kaj vse pa prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?
Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo v vrtcu digitalni kotički? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, ki jo obljublja reforma šolstva, sploh zagovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko, saj strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke pretirane uporabe zaslonov, na razlike med branjem z zaslonov in s papirja ter na vplivanje tehnologije na avtonomijo učiteljev. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti? To so vprašanja, ki si jih zastavljamo v tokratni Intelekti.
Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?
Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?
Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati.
V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj
Medtem ko številni na današnji levici dela klasične literature »popravljajo« skladno s svojimi ideološkimi senzibilnostmi, pa mnogi na desnici knjige, ki jih motijo, kratko malo mečejo iz knjižnic
Ob zadnje čase medijsko najodmevnejših primerih nasilja med in nad mladimi, v Celju in Beogradu, sej je razprlo tudi prostrano polje mnenj, interpretacij, trditev, predvsem pa iskanja in kazanja s prstom na glavnega krivca za takšna ravnanja. Številni odzivi, predvsem na družabnih omrežjih, tudi srbskih, hrvaških, so bili precej ekstremni, predvsem pa povedni. Ampak v kakšnem smislu povedni? Kaj so zgodbe za zgodbami odraslih, ko rečejo »kakšna je ta mladina, mi nismo bili taki« in hkrati »starši so krivi«. Ker še vedno velja tista pregovorna modrost, da se najbolj vzgaja z zgledom, v kakšnem mikro- in makrosvetu vrednot in dejanj torej živimo odrasli danes? Pogovorimo se tokrat o vzgoji odraslih. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je v Intelekti gostila: Ivano Gradišnik – ustanoviteljico in vodjo Familylaba Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, Ajdo Erjavec – šolsko psihologinjo in pedagoginjo, predsednico nove Sekcije za vzgojo v skupnosti v okviru Socialne zbornice, Klemna Laha – učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na waldorfski gimnaziji ter člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter
Ko se je pred 78 leti v Evropi končala druga svetovna vojna, so se voditelji držav zmagovalk še predobro zavedali, da prenehanje spopadov ne prinaša nujno trajnega miru. Ni torej presenetljivo, da so se že med samo vojno začeli pogovarjati o tem, kako vzpostaviti nov mednarodni red, ki bi preprečil nadaljnje svetovne spopade. Prav v tem kontekstu je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, o kateri bomo govorili ob današnjem Dnevu zmage. Kakšna je sploh bila izhodiščna ideja Združenih narodov in kako je zaživela v resničnosti? Kako je na delovanje organizacije vplival spreminjajoči se geopolitični kontekst, od začetkov hladne vojne pa do današnjega, vse bolj multipolarnega sveta? In nenazadnje, kako se nam Združeni narodi skozi vse te premene kažejo: gre za organizacijo, ki kljub vsem svojim omejitvam vendarle predstavlja neke vrste »upanje človeštva«, ali pa se je ta do danes izkazala za povsem nepomemben »debatni klub«? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete, dr. mednarodnih odnosov Matejo Peter s škotske univerze St. Andrews in profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vasilko Sancin. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Pixabay
Mladi so se rodili v digitaliziran svet in odraščajo z napravami ter mediji, ki so močno spremenili naša življenja. Vpliv je izjemen, v tokratni oddaji Intelekta pa bomo vsaj deloma odgovorili na vprašanje, kakšen. Raziskovalni projekt Medijski repertoarji mladih - Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana obravnava vsakdanje življenje mladostnikov skozi perspektivo medijskih študij in poglobljeno raziskuje vlogo sodobnih tehnologij v življenju mladostnikov. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, projekt financira ARRS, v njem pa sodeluje 10 raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. O nekaterih ugotovitvah v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Pogovarjanje s stroji je pred slabimi petimi meseci stopilo na povsem novo raven in s tem se je vse spremenilo. Ljudje so osupljivi nivo komunikacije, ki ga je zdaj zmožna umetna inteligenca, nemudoma opazili; število uporabnikov aplikacije ChatGPT je podrlo vse rekorde: milijon v petih dneh, sto milijonov v štirih mesecih. Stavki, ki jih ustvarja ta tip umetne inteligence, so tako prepričljivi, da jih je težko ločiti od tistih, ki jih napišemo ljudje. Nemudoma so se pojavila opozorila, da gre za tehnologijo, ki bo globoko pretresla družbo. Za celo vrsto opravil, ki so se namreč še včeraj zdela v izključni domeni človeka, smo zdaj skorajda odveč. Kako velika revolucija se je pravzaprav zgodila in kako jo utegnemo občutiti v praksi, je vprašanje v fokusu tokratne Intelekte.
Ko je Vladimir Putin pred dobrim letom dni ukazal napad na Ukrajino, je v javnem nagovoru svojo potezo med drugim upravičeval tudi z opominjanem na nezakonito in hegemonsko obnašanje Zahoda z Združenimi državami Amerike na čelu, ki da so vse od konca hladne vojne arogantno teptale mednarodne dogovore in pravila: najprej pri bombardiranju Beograda, nato pa v Libiji, Siriji, in - najpomembneje od vsega - v Iraku. Če tovrstno sklicevanje seveda nikakor ne legitimira ruske invazije sosednje slovanske države, pa je verjetno vendarle res, da je tako imenovana »koalicija voljnih« z napadom na Irak - ki je v veliki meri temeljil na lažnih obtožbah, prav tako pa ni prejel podpore v Združenih narodih - močno spremenila ne le pogled na upravičenost in dobronamernost zahodnih intervencij, ampak tudi na to, kaj sploh je in kaj ni dovoljeno v mednarodnem redu. Je torej prav ameriška invazija na Irak mednarodni oder spremenila v nekakšen nov »divji zahod«, kjer pravila nič več ne veljajo in šteje samo ekonomska in vojaška moč? O tem bomo premišljevali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predavatelja na katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca ter radijskega kolega, novinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni filmi, ki svoje zgodbe umeščajo v t. i. večvesolje, v katerem poleg našega obstajajo še številni drugi, vzporedni svetovi?
Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.
Pred tremi leti se je zgodilo nepredstavljivo. Svet se je ustavil, države so ena za drugo uvedle stroga zaprtja, karantene, šolo in delo na daljavo. Družbeno in družabno življenje se je iz resničnega sveta preselilo za zaslone, kar je vplivalo tudi na intimna in partnerska življenja ljudi in hkrati razkrilo, da imajo različne družbe in kulture različne odnose do intimnosti, partnerstva, spolnosti in seksualnosti. V tokratni Intelekti raziskujemo vpliv kulture na človeško intimnost in seksualnost. Na Kongresu Evropskega združenja za spolno medicino, ki je letos prvič po izbruhu covidu potekal v živo, smo se pred mesecem dni v Rotterdamu pogovarjali z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki seksologije in spolne medicine. V tokratni oddaji boste slišali tri strokovnjakainje, ki se vsaka s svojega zornega kota soočajo s težavami, ki jih povzroča nezmožnost različnih kultur in religijskih tradicij, da bi iskreno, odprto in na znanosti utemeljeno govorile o človekovi seksualnosti. Pogovori z njimi bodo izhodišče za pojasnila o spolnosti in seksulnosti z religiološkega in socialno psihološkega zornega kota. Vabljeni k poslušanju.
"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."
Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.
Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril
Neveljaven email naslov