Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polifarmacija se v Sloveniji povečuje
Zadnja tri desetletja se je življenjska doba ljudi podaljšala za celih deset let. Kot pojasnjuje klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič, tega ne bi bilo brez farmacevtske industrije. Ta je omogočila hiter razvoj novih zdravil in inovativnih metod zdravljenja. Napredek pa ima tudi temno plat. Samo lani so slovenski zdravniki napisali več kot 17 milijonov receptov – letos bo ta številka še višja. Strmo se povečuje tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Polifarmacija se v Sloveniji povečuje.
Več kot dvajset tisoč ljudi v Sloveniji jemlje vsak dan več kot deset zdravil hkrati. Nekatera morajo vzeti v več odmerkih. Predstavljajte si, da morate vsak dan vzeti dvajset odmerkov zdravil na pravi način in ob točno določenem času. Dejansko je to nemogoče. – dr. Alenka Kovačič
Pretirana želja po zdravilih je po mojih izkušnjah povezana tudi s tem, da si pacienti že v naprej zamislijo, da bodo dobili recept za na primer že kar točno določen antibiotik. – dr. Nena Kopčaver Guček
Izpostavila bi, da polifarmacija oziroma polifarmakoterapija ni vedno nekaj slabega, saj nam omogoča zdravljenje različnih obolenj hkrati. Dejstvo pa je, da vsako zdravilo predstavlja tudi tveganje in neželene učinke. – dr. Mojca Kerec Kos
Kako nevarna je polifarmacija? Kdaj nevarnost premaga dobrobit? Kdo je najbolj ogrožen? Kako polifarmacijo poganjajo interesi farmacevtske industrije? Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da se pri nas povečuje tako število pacientov, ki prejemajo večje število zdravilnih učinkovin, kot tudi število prejetih učinkovin na pacienta. To je eden redkih podatkov na področju zdravil, pri čemer razlik med regijami tako rekoč ni. Leta 2017 je imel vsak zdravnik družinske medicine v svoji ambulanti povprečno 271 pacientov, ki so prejemali med pet in devet različnih zdravil. 209 pacientom pa so predpisali 10 ali več zdravil hkrati.
Dr. Alenka Kovačič je specialistka klinične farmacije v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Opozarja, da ima zdravljenje, ki zahteva uživanje več zdravil hkrati, lahko številne negativne posledice. Ob iskanju vzrokov za kopičenje zdravil oziroma polifarmacijo poudarja še problematiko samozdravljenja. Pravi, da ljudje ob zdravstvenih težavah zelo radi in zelo hitro sežemo po tabletah. Doktorici Metoda Lipnik Štangelj in Mojca Kržan, profesorici na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pa poudarjata, da je zdravljenje z več zdravili hkrati pogosto upravičeno; da slika torej še zdaleč ni črno-bela. Domače in tuje študije kažejo, da so zdravljenju z več zdravili hkrati pogosto izpostavljeni starostniki, ki bivajo v domovih za starejše, dodaja opozorilo dr. Mojca Kerec Kos s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Najbolj primerno se mi zdi, da govorimo o ustrezni in neustrezni polifarmaciji. Žal se s to težavo spopadamo, ker smo čedalje starejši, zmogljivejši in pogosto prebolevamo več bolezni hkrati. – dr. Mojca Kržan
Farmacevtska industrija je agresivna in globalna. Vprašanje pa je, koliko ji neka družba, neka ureditev omogoča, da uveljavi svoje interese. Nobenega dvoma ni, da se je to področje v zadnjih desetletjih liberaliziralo. – dr. Metoda Lipnik Štangelj
Slovenski zdravniki so leta 2007 napisali več kot 15 milijonov in pol receptov, čez deset let – leta 2017 so to številko občutno presegli. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje so lani izdali kar 17.160.250 receptov. Družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana meni, da eden od vzrokov za polifarmacijo tiči tudi v pretirani želji po zdravilih. Pacienti preprosto pričakujejo, da jim bo zdravnik za njihove zdravstvene tegobe, pa naj bodo kakršne koli že, predpisal tablete. Na seznam zdravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se predpisujejo na recept, je razvrščenih 2.890 zdravil. K njim moramo prišteti še vsa samoplačniška zdravila na recept; pozabiti pa ne smemo še na tista zdravila, za katera recept ni potreben.
Obvladovanje polifarmacije oziroma polifarmakoterapije zahteva veliko znanja, volje in sodelovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje je v ta namen vzpostavil program farmacevtskega svetovanja, ki se zdaj izvaja že v 35. zdravstvenih domovih po Sloveniji. Zdravljenje, ki zahteva kombinacijo več zdravil hkrati, je pogosto upravičeno; zdravniki, farmacevti in tudi pacienti sami pa morajo prepoznati tiste položaje, ko polifarmacija ni na mestu. Škodljivi učinki ne smejo prevladati nad dobrobitjo.
V oddaji Intelekta poudarjamo problematiko polifarmacije. Sodelujejo strokovnjakinje s področja medicine in farmacije, predavateljice in doktorice znanosti: Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Metoda Lipnik Štangelj (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kržan (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana) in Nena Kopčaver Guček (Zdravstveni dom Ljubljana).
904 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Polifarmacija se v Sloveniji povečuje
Zadnja tri desetletja se je življenjska doba ljudi podaljšala za celih deset let. Kot pojasnjuje klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič, tega ne bi bilo brez farmacevtske industrije. Ta je omogočila hiter razvoj novih zdravil in inovativnih metod zdravljenja. Napredek pa ima tudi temno plat. Samo lani so slovenski zdravniki napisali več kot 17 milijonov receptov – letos bo ta številka še višja. Strmo se povečuje tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Polifarmacija se v Sloveniji povečuje.
Več kot dvajset tisoč ljudi v Sloveniji jemlje vsak dan več kot deset zdravil hkrati. Nekatera morajo vzeti v več odmerkih. Predstavljajte si, da morate vsak dan vzeti dvajset odmerkov zdravil na pravi način in ob točno določenem času. Dejansko je to nemogoče. – dr. Alenka Kovačič
Pretirana želja po zdravilih je po mojih izkušnjah povezana tudi s tem, da si pacienti že v naprej zamislijo, da bodo dobili recept za na primer že kar točno določen antibiotik. – dr. Nena Kopčaver Guček
Izpostavila bi, da polifarmacija oziroma polifarmakoterapija ni vedno nekaj slabega, saj nam omogoča zdravljenje različnih obolenj hkrati. Dejstvo pa je, da vsako zdravilo predstavlja tudi tveganje in neželene učinke. – dr. Mojca Kerec Kos
Kako nevarna je polifarmacija? Kdaj nevarnost premaga dobrobit? Kdo je najbolj ogrožen? Kako polifarmacijo poganjajo interesi farmacevtske industrije? Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da se pri nas povečuje tako število pacientov, ki prejemajo večje število zdravilnih učinkovin, kot tudi število prejetih učinkovin na pacienta. To je eden redkih podatkov na področju zdravil, pri čemer razlik med regijami tako rekoč ni. Leta 2017 je imel vsak zdravnik družinske medicine v svoji ambulanti povprečno 271 pacientov, ki so prejemali med pet in devet različnih zdravil. 209 pacientom pa so predpisali 10 ali več zdravil hkrati.
Dr. Alenka Kovačič je specialistka klinične farmacije v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Opozarja, da ima zdravljenje, ki zahteva uživanje več zdravil hkrati, lahko številne negativne posledice. Ob iskanju vzrokov za kopičenje zdravil oziroma polifarmacijo poudarja še problematiko samozdravljenja. Pravi, da ljudje ob zdravstvenih težavah zelo radi in zelo hitro sežemo po tabletah. Doktorici Metoda Lipnik Štangelj in Mojca Kržan, profesorici na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pa poudarjata, da je zdravljenje z več zdravili hkrati pogosto upravičeno; da slika torej še zdaleč ni črno-bela. Domače in tuje študije kažejo, da so zdravljenju z več zdravili hkrati pogosto izpostavljeni starostniki, ki bivajo v domovih za starejše, dodaja opozorilo dr. Mojca Kerec Kos s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Najbolj primerno se mi zdi, da govorimo o ustrezni in neustrezni polifarmaciji. Žal se s to težavo spopadamo, ker smo čedalje starejši, zmogljivejši in pogosto prebolevamo več bolezni hkrati. – dr. Mojca Kržan
Farmacevtska industrija je agresivna in globalna. Vprašanje pa je, koliko ji neka družba, neka ureditev omogoča, da uveljavi svoje interese. Nobenega dvoma ni, da se je to področje v zadnjih desetletjih liberaliziralo. – dr. Metoda Lipnik Štangelj
Slovenski zdravniki so leta 2007 napisali več kot 15 milijonov in pol receptov, čez deset let – leta 2017 so to številko občutno presegli. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje so lani izdali kar 17.160.250 receptov. Družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana meni, da eden od vzrokov za polifarmacijo tiči tudi v pretirani želji po zdravilih. Pacienti preprosto pričakujejo, da jim bo zdravnik za njihove zdravstvene tegobe, pa naj bodo kakršne koli že, predpisal tablete. Na seznam zdravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se predpisujejo na recept, je razvrščenih 2.890 zdravil. K njim moramo prišteti še vsa samoplačniška zdravila na recept; pozabiti pa ne smemo še na tista zdravila, za katera recept ni potreben.
Obvladovanje polifarmacije oziroma polifarmakoterapije zahteva veliko znanja, volje in sodelovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje je v ta namen vzpostavil program farmacevtskega svetovanja, ki se zdaj izvaja že v 35. zdravstvenih domovih po Sloveniji. Zdravljenje, ki zahteva kombinacijo več zdravil hkrati, je pogosto upravičeno; zdravniki, farmacevti in tudi pacienti sami pa morajo prepoznati tiste položaje, ko polifarmacija ni na mestu. Škodljivi učinki ne smejo prevladati nad dobrobitjo.
V oddaji Intelekta poudarjamo problematiko polifarmacije. Sodelujejo strokovnjakinje s področja medicine in farmacije, predavateljice in doktorice znanosti: Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Metoda Lipnik Štangelj (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kržan (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana) in Nena Kopčaver Guček (Zdravstveni dom Ljubljana).
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj je potrebno negovati tudi kolektivni spomin na boleča in travmatična poglavja naše kulturno-zgodovinske dediščine in kako to kar najbolje storiti?
Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.
V času vse večjega pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj stanovanjske zadruge predstavljajo primerno alternativo. Pobudniki vidijo stanovanjske zadruge v prvi vrsti kot način solidarnega reševanja stanovanjske problematike, ki pa hkrati odgovarja na sodobne družbene izzive. Skozi stanovanjsko skupnost rešujejo problem osamljenosti starejših in mlajših ter spodbujajo premisleke in reorganizacijo praks skrbstvenega dela. Nenazadnje pa se zadruge po svetu kažejo kot izjemno uspešne v oblikovanju bolj trajnostnega bivanja. Kdaj bodo sodobne stanovanjske zadruge zaživele tudi pri nas? V tokratni Intelekti, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Tajnost podatkov in pestra paleta finančnih instrumentov, pogosto na meji ali onkraj legalnosti, so ključ do odtekanja bogastva na račune peščice.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.
V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.
Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?
Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?
Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.
Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?
27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec
Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?
Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico
Neveljaven email naslov