Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mednarodne raziskave znanja

02.04.2019


Slovenski šolarji v primerjavi z vrstniki po svetu imajo manj pouka, manj domačih nalog, manj ocen. Zakaj kljub temu ne marajo šole in zakaj so nezadovoljni starši?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je začelo javno razpravo o nadaljnjem razvoju izobraževalnega sistema. Na podlagi razprav strokovne in laične javnosti ter ugotovitev raziskav bo oblikovalo nov strateški dokument – Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, ki bo podlaga za morebitne spremembe v osnovni šoli in srednjih šolah.

Mednarodne raziskave znanja potrjujejo, da ima Slovenija dober šolski sistem. Učenci in dijaki v teh raziskavah dosegajo v povprečju nadpovprečne dosežke. Sočasno na Pedagoškem inštitutu na podlagi mednarodnih raziskav znanja ugotavljajo, da je na nekaterih področjih v slovenski osnovni šoli stanje res skrb vzbujajoče. To niso področja, na katera opozarjajo številni starši, kot so število ur pouka in dni pouka v celotnem letu, preobsežni učni načrti ali preveč domačih nalog. Dr. Eva Klemenčič:

»Slovenski učenec ima v obvezni osnovni šoli malo manj kot sedem tisoč ur pouka, njegovi vrstniki na Nizozemskem in v Belgiji približno devet tisoč ur pouka, na Danskem več kot deset tisoč ur pouka v osnovni šoli. Po številu ur pouka in dni pouka v celem letu se naši učenci uvrščajo v spodnjo četrtino držav. Slovenski učenci četrtih razredov se tudi po številu ur, ki jih namenijo branju pri vseh predmetih, uvrščajo na rep sodelujočih držav v mednarodnih raziskavah. Naš četrtošolec branju nameni približno 700 ur, podobno število ur kot njegov vrstnik v Nemčiji; medtem ko je mednarodno povprečje 800 ur. V nekaterih državah pa četrtošolci berejo precej več kot naši, tudi čez 1000 ur na leto.«

Dve tretjini osmošolcev izrazito ne mara matematike. Raziskovalka Barbara Japelj Pavešić ob omenjenem podatku poudarja, da od kar Slovenija sodeluje v mednarodnih raziskavah znanja, opaža, da naši učenci pri matematiki in naravoslovju ne obravnavajo učnih snovi, ki jih usvojijo učenci v najbolj razvitih izobraževalnih sistemih:

»Naši učenci do četrtega razreda ne računajo z decimalnimi števili, torej jim ne omogočamo, da bi se učili ravnati z denarjem, kar je z vidika celostnega razvoja otroka in njegove samostojnosti vprašljivo. Kurikularna prenova je iz učnih načrtov za matematiko v višjih razredih pometala kar nekaj učnih snovi, zato pridejo naši učenci v gimnazijo z manjšim obsegom matematičnih snovi.«

Kateri učenci ne marajo matematike:

»Analize kažejo, da matematike ne marajo sposobnejši učenci, učitelji jim namenjajo premalo pozornosti. Na sploh raziskave razgrinjajo, da je naša šola bolj usmerjena k otrokom z učnimi težavami, ti dobijo precej učne pomoči, in ti so zadovoljni s šolo, medtem ko so odličnjaki, nadpovprečno spodobni otroci, manj zadovoljni z učitelji in poukom. V šoli se dolgočasijo,«

opozarja raziskovalka Barbara Japelj Pavešić.
Mednarodne raziskave znanja kažejo, da naši učenci niso preobremenjeni z obsegom domačih nalog. Raziskave pa razgrinjajo, da naši učitelji – kar ni značilnost njihovih kolegov v tujini – od otrok pričakujejo, da doma naredijo raziskovalne naloge in se pri tem naučijo novo snov.
Slovenski starši sodijo v skupino staršev, ki je najmanj zadovoljna s šolo. Dr. Eva Klemenčič:

»Ta občutek pri starših ni nov. Ko ga skušamo pojasniti, moramo upoštevati kulturne in socialne posebnosti družbe. Nezadovoljstvo nad šolo starši prenašajo na otroke.«

V prihodnosti bo nujno treba opraviti razpravo o tem, kaj pričakujemo od šole, dodaja Barbara Japelj Pavešić.

»Ali je šola bolj namenjena osebnostni rasti otroka in doseganju njegove samostojnosti ali pa je glavni namen šole, da otrok v njej usvoji znanje. Samo tretjina staršev pri nas meni, da otrok hodi v šolo zato, da usvoji znanje, medtem ko je mednarodno povprečje 66 odstotkov. Pri nas si večina staršev želi, da se otrok v šoli dobro počuti in da šola opravi vzgojno funkcijo.«


Intelekta

904 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Mednarodne raziskave znanja

02.04.2019


Slovenski šolarji v primerjavi z vrstniki po svetu imajo manj pouka, manj domačih nalog, manj ocen. Zakaj kljub temu ne marajo šole in zakaj so nezadovoljni starši?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je začelo javno razpravo o nadaljnjem razvoju izobraževalnega sistema. Na podlagi razprav strokovne in laične javnosti ter ugotovitev raziskav bo oblikovalo nov strateški dokument – Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, ki bo podlaga za morebitne spremembe v osnovni šoli in srednjih šolah.

Mednarodne raziskave znanja potrjujejo, da ima Slovenija dober šolski sistem. Učenci in dijaki v teh raziskavah dosegajo v povprečju nadpovprečne dosežke. Sočasno na Pedagoškem inštitutu na podlagi mednarodnih raziskav znanja ugotavljajo, da je na nekaterih področjih v slovenski osnovni šoli stanje res skrb vzbujajoče. To niso področja, na katera opozarjajo številni starši, kot so število ur pouka in dni pouka v celotnem letu, preobsežni učni načrti ali preveč domačih nalog. Dr. Eva Klemenčič:

»Slovenski učenec ima v obvezni osnovni šoli malo manj kot sedem tisoč ur pouka, njegovi vrstniki na Nizozemskem in v Belgiji približno devet tisoč ur pouka, na Danskem več kot deset tisoč ur pouka v osnovni šoli. Po številu ur pouka in dni pouka v celem letu se naši učenci uvrščajo v spodnjo četrtino držav. Slovenski učenci četrtih razredov se tudi po številu ur, ki jih namenijo branju pri vseh predmetih, uvrščajo na rep sodelujočih držav v mednarodnih raziskavah. Naš četrtošolec branju nameni približno 700 ur, podobno število ur kot njegov vrstnik v Nemčiji; medtem ko je mednarodno povprečje 800 ur. V nekaterih državah pa četrtošolci berejo precej več kot naši, tudi čez 1000 ur na leto.«

Dve tretjini osmošolcev izrazito ne mara matematike. Raziskovalka Barbara Japelj Pavešić ob omenjenem podatku poudarja, da od kar Slovenija sodeluje v mednarodnih raziskavah znanja, opaža, da naši učenci pri matematiki in naravoslovju ne obravnavajo učnih snovi, ki jih usvojijo učenci v najbolj razvitih izobraževalnih sistemih:

»Naši učenci do četrtega razreda ne računajo z decimalnimi števili, torej jim ne omogočamo, da bi se učili ravnati z denarjem, kar je z vidika celostnega razvoja otroka in njegove samostojnosti vprašljivo. Kurikularna prenova je iz učnih načrtov za matematiko v višjih razredih pometala kar nekaj učnih snovi, zato pridejo naši učenci v gimnazijo z manjšim obsegom matematičnih snovi.«

Kateri učenci ne marajo matematike:

»Analize kažejo, da matematike ne marajo sposobnejši učenci, učitelji jim namenjajo premalo pozornosti. Na sploh raziskave razgrinjajo, da je naša šola bolj usmerjena k otrokom z učnimi težavami, ti dobijo precej učne pomoči, in ti so zadovoljni s šolo, medtem ko so odličnjaki, nadpovprečno spodobni otroci, manj zadovoljni z učitelji in poukom. V šoli se dolgočasijo,«

opozarja raziskovalka Barbara Japelj Pavešić.
Mednarodne raziskave znanja kažejo, da naši učenci niso preobremenjeni z obsegom domačih nalog. Raziskave pa razgrinjajo, da naši učitelji – kar ni značilnost njihovih kolegov v tujini – od otrok pričakujejo, da doma naredijo raziskovalne naloge in se pri tem naučijo novo snov.
Slovenski starši sodijo v skupino staršev, ki je najmanj zadovoljna s šolo. Dr. Eva Klemenčič:

»Ta občutek pri starših ni nov. Ko ga skušamo pojasniti, moramo upoštevati kulturne in socialne posebnosti družbe. Nezadovoljstvo nad šolo starši prenašajo na otroke.«

V prihodnosti bo nujno treba opraviti razpravo o tem, kaj pričakujemo od šole, dodaja Barbara Japelj Pavešić.

»Ali je šola bolj namenjena osebnostni rasti otroka in doseganju njegove samostojnosti ali pa je glavni namen šole, da otrok v njej usvoji znanje. Samo tretjina staršev pri nas meni, da otrok hodi v šolo zato, da usvoji znanje, medtem ko je mednarodno povprečje 66 odstotkov. Pri nas si večina staršev želi, da se otrok v šoli dobro počuti in da šola opravi vzgojno funkcijo.«


04.10.2022

"Anti-gender" gibanja v Evropi

Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.


27.09.2022

Mladi, seks in splet

Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


20.09.2022

Kako vplivati na prihodnost? O politični participaciji mladih

V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.


13.09.2022

Likovno opismenjevanje

Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž


06.09.2022

Naseliti se v slovenščini

Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?


30.08.2022

Deglobalizacija

V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.


23.08.2022

Program Cool Kids: anksioznost se da premagati

Po konservativnih ocenah vsak deseti človek trpi za anksioznimi motnjami, anksioznost pa sodi med najpogostejše psihološke težave tudi v obdobju šolanja. Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.


16.08.2022

Skrb za okolje: presečišče tradicij in inovacij

V času izrazitih podnebnih sprememb, katerih posledice lahko nemočno opazujemo to poletje, pogosteje razmišljamo o razlogih, s katerimi se je človeška vrsta potisnila v to spiralo. Ker posledice občuti vsak od nas in na vsakem koraku, tudi pogosteje razmišljamo o rešitvah, ki bi pripomogle k zmanjšanju ali vsaj omilitvi posledic podnebnih sprememb. Svetovna politika pri zavezah o okoljskem ukrepanju ni enotna, zato so oči javnosti znova in znova uprte v napredni del stroke z vseh področij, ki že desetletja ne samo opozarja, temveč tudi išče rešitve, kako te posledice omiliti, kako na inovativen način vsaj malo zasukati neusmiljeno kolesje trenutnega gospodarskega modela. A ne glede na to, da so največji onesnaževalci veliki gospodarski sistemi, vsak posameznik hote ali nehote prispeva delček k tej uničujoči zgodbi. Ste se kdaj vprašali, kakšen ogljični odtis ima ena sama samcata objava na družabnem omrežju? Nekaj zanimivih ugotovitev, primerov in rešitev bomo zabeležili v tokratni Intelekti.


09.08.2022

Mesta, ki tonejo

V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.


02.08.2022

Spremembe moškosti in očetovstva

V zadnjih desetletjih prihaja do prelomnih sprememb v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. Slednje v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov, po različnih indeksih merjenja, največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vedno več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Novinarka in voditeljica Tita Mayer je k pogovoru o spremembah sodobnega očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.


26.07.2022

Vojna v vzhodni Evropi, premiki v vzhodni Aziji

Kako se pod vtisom ruske invazije na Ukrajino spreminjajo geopolitična razmerja moči in zavzeništva med državami vzhodnoazijskega prostora?


19.07.2022

Ali imajo večne franšize, kot so Marvel in DC Comics, svoj konec?

Če pogledamo seznam najuspešnejših filmov v zadnjem desetletju, ki so v kinematografe prinesli največ denarja, kaj hitro opazimo rdečo nit: po večini gre za franšize, ki spadajo k blagovni znamki Marvel, DC Comics, Vojna zvezd in Transformerji. Prvi so ustvarili celotno filmsko vesolje, v katero zvesti oboževalci vstopajo ob ogledu filmov, TV- serij ali stripov. Občutek je, da bodo te franšize večne, a tudi one imajo svoj konec. Tega pa še ni pričakovati v kratkem. O skrivnosti uspeha predvsem Marvelove franšize, o hollywoodski obsedenosti z njimi, o tem, ali franšizna utrujenost res obstaja ali ne, pa v današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.


12.07.2022

Nekoč je bil zeleni planet

Šesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.


05.07.2022

O inteligentnosti

Ali je IQ precenjen? Kaj o nas sploh lahko pove inteligenčni količnik? Ali inteligentnost podedujemo? Kaj pa čustvena inteligentnost?


28.06.2022

Meje: od tistih v glavi do onih z žico

Od nenehnega premikanja meja možnega do končne meje planeta. Vmes pa množica različnih meja – političnih, družbenih in ekonomskih –, ki določajo naša življenja.


21.06.2022

Tanki, zlato ali ideje - na čem temelji geopolitična moč držav?

Z Andrejem Benedejčičem, Primožem Šterbencem in Boštjanom Udovičem o tem, kaj vse vpliva na moč držav v mendarodnem prostoru.


14.06.2022

Discplinizacija humorja - ali se še smemo smejati smešnemu?

Pred stoletji je bil dvorni norček tisti, ki je nosil veliko moč s tem, ko mu je bilo dovoljeno prek smešnega povedati resnico, jo ironizirati in hkrati zabavati, izvabiti smeh. Ampak tudi dvorni norci so vedeli, kako daleč smejo iti s svojiim humorjem. So danes meje, do kam komedija lahko seže kaj manj jasne? In, ali je t.i. cancel culture oziroma kultura izbrisa posegla tudi na to področje tako močno, da se komiki upravičeno sprašujejo, češ, saj sploh ničesar več ne smem reči, da ne bi koga užalil! Da je lahko prestopanje meja tudi sankcionirano, priča tudi nedavno precej odmevana zgodba o klofuti igralca Willa Smitha, ki jo je prisolil komiku Chrisu Rocku na odru ob prireditvi podeljevanja oskarjev. V tokratni Intelekti nas bo zanimalo, ali si lahko smešen, brez, da bi koga užalil, ali se res dogaja disciplinizacija humorja in se smešnemu ne smemo več smejati? Kaj sploh je smešno, obstaja univerzalno smešno in čemu smeh sploh zares služi? Je naloga komikov tudi ta, da vzgajajo, izobražujejo s svojo hojo po robu sprejemljivega ali je to le dokaz, da je domača, šolska vzgoja nekje zatajila? In kaj v bistvu izpričuje o družbi trenutek, ko ljudje izgubijo osnovno sposobnost dojemanja ironije? Smo še družba, ki zna ceniti in razumeti pomen smešnega in smešno? O vsem tem se je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala s tokratnimi gosti, z vsakim posebej. Njena vprašanja in njihovi odgovori so mestoma enaki, podobni, mestoma povsem različni, v vsakem primeru pa služijo kot zanimiva izhodišča za razmislek. Z vami so: akademski slikar, stripar in filozof dr. Izar Lunaček, televizijski voditelj in stand up komik Žan Papič, gledališka in filmska režiserka ter igralka Tijana Zinajić ter scenarist, režiser, glasbenik, komik Jure Karas.


07.06.2022

Boj z virusi ostaja napet kot kriminalka

Če pozornost usmerimo le na zadnji dve leti: pandemija novega koronavirusa, hepatitis neznanega izvora in zdaj še opičje koze. Kaj vse nas še čaka? Ali človeštvo izgublja boj z virusi? Ugledna slovenska virologinja, predavateljica in znanstvenica dr. Tatjana Avšič Županc ni presenečena. »Nobelov nagrajenec Joshua Lederberg je rekel, da se bo med ljudmi in mikroorganizmi odvijala napeta kriminalka, ki se bo imenovala Naša pamet proti njihovim genom.« Kaj se bo zgodilo, ko bomo prišli v stik s povzročitelji bolezni iz pragozdov in najbolj odročnih delov sveta? Ko bo taljenje naplavilo viruse, ki so v večnem ledu in snegu ujeti že tisočletja? Ali bo človeštvu z izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod? V Intelekti sodelujejo tri slovenske strokovnjakinje: akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (Medicinska fakulteta v Ljubljani), mag. Katarina Prosenc Trilar (NLZOH) in prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ). Foto: Prvi


31.05.2022

Nekemične zasvojenosti poganja digitalizacija

Digitalne informacijsko komunikacijske tehnologije močno vplivajo na naša življenja. Pametni telefon je naprava, brez katere ne gre več. To se je zgodilo tudi zato, ker njen dizajn posnema najbolj zasvoljivo napravo - igralni avtomat. To poudarja španska tehnološka novinarka in pisateljica Marta Peirano, ki je o negativnih posledicah, kot so na primer nadzor, polarizacija in radikalizacija, razpravljala na pogovorih (re)programiranje – Strategije z samoregulacijo. Pogovori, ki so med epidemijo potekali prek zaslonov in v živo v Kino Šiška, pri Aksiomi so jih izdali tudi v knjižni obliki, se boleče dotikajo naših lastnih izkušenj z negativnimi učinki spletnega ekosistema. Veliko je negativnih učinkov rabe tehnologije, vzrok za to ni nujno v tehnologiji kot taki, temveč v sistemu, ki ga Yanis Varufakis denimo poimenuje tehnofevdalizem, Vladan Joler pa novi ekstraktivizem. Kakorkoli ga že poimenujemo, ena od posledic delovanja sistema, od naprav do aplikacij, je vse večja pojavnost nekemičnih zasvojenosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje je nedavno pripravil nacionalno konferenco o nekemičnih zasvojenostih, saj jih prepoznavajo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv. Ko govorimo o problematiki povezani z uporabo digitalnih tehnologij, moramo imeti v mislih, da smo v zadnjih dveh desetletjih priča res strmemu vzponu uporabe. Kot pravi psihologinja in komunikologinja dr. Špela Selak, se je prvi prelom zgodil s popularizacijo družbenih medijev, druga pomembna točka pa je raba pametnih telefonov. Več kot imajo različna podjetja podatkov o nas, lažje nas opozorijo na vsebine, ki so nam pomembne in nas pritegnejo, več pozornosti namenjamo zaslonom in večja je verjetnost, da bomo napravo težje odložili iz rok. Raziskovalka Katja K. Ošljak, ustanoviteljica in direktorica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak pravi, da je to zagotovo problematičen vidik digitalne ekonomije. Kot poudarja, so najbolj ranljivi tisti mladi, ki so slabše vpeti v socialne strukture, saj so bolj izpostavljeni prekomernim rabam. Tehnologije so med epidemijo postale edini prostor izobraževanja in socializacije, igre in zabave. Da je to pomenilo izjemno kršenje zasebnosti pravic otrok, v najnovejšem poročilu ogotavlja organizacija Human Rights Watch. V naglici, da bi otrokom omogočile izobraževanje na daljavo z virtualnimi učilnicami med pandemijo covid-19, številne države niso preverile, ali so njihova priporočila glede izobraževalne tehnologije za otroke varna za uporabo. Otroci vendarle niso produkti, ki bi jih hoteli nenehno meriti in nadzorovati, opozarja Katja K. Ošljak. Tudi v Sloveniji so se množično uporabljale rešitve, ki so sicer zagotovile pravico do izobraževanja, so pa kršile pravico do zasebnosti. Programska oprema, ki jo vsak dan uporablja na milijarde ljudi, ima v sebi vgrajene tudi kapitalistične ideologije tistih, ki jo ustvarjajo. Prihaja namreč iz podjetniške kulture z rastjo obsedene Silicijeve doline v ZDA in hoče to, kar hočejo njeni ustvarjalci: več. To opozarja umetnik in programer Ben Grosser, ki se že več kot desetletje ukvarja s proučevanjem, kako programska oprema aktivira željo po več. Njegova razstava je trenutno na ogled v Aksiomi, v njej pa raziskuje, kakšen bi bil svet s progamsko opremo za manj. Ker so se storitve tako hitro prijele in zrasle, nismo imeli časa razmisliti, ali so sploh lahko drugačne in kakšne bi bile? Kako bi se mi počutili, ko bi jih uporabljali?Kakšne družbene učinke bi imele? Ben Grosser pravi, da nimamo digitalnega javnega prostora in nimamo alternativ. Regulacija spletnih gigantov pa se po njegovem v Združenih državah Amerike ne bo zgodila. Kot pravi, vse svoje upe polaga v Evropsko unijo.


24.05.2022

Kako ljudje sprejemamo odločitve?

Predpostavimo, da si nameravate omisliti nov avto, zdaj pa cincate. Kako boste torej sprejeli odločitev, katerega kupiti? Boste gledali le na ceno in porabo ali boste upoštevali tudi količino toplogrednih plinov, ki jih vaši ogledani modeli izpustijo na 100 kilometrov? Pa res hočete podpreti nemško industrijo – ali raje stavite na Italijane? In kaj je z barvo avtomobila? Ste se nemara potihoma tudi vprašali, ob katerem jeklenem konjičku bodo vaši nadležni sosedje hitreje in temeljiteje pozeleneli? Morda pa na vas vsaj malo vpliva, kateri zvezdnik nastopa v reklami za ta in katera zvezdnica v reklami za drugi avto, med katerima pač omahujete? Kako, skratka, navsezadnje pridete do odločitve? – Ko gre za vprašanje nakupa osebnega avtomobila, se vprašanje komu še utegne zdeti dovolj lahkotno, nemara celo trivialno, ko pa gre za to, katero politično stranko boste podprli v volilni kabini, na katero fakulteto se boste vpisali ali s kom se boste poročili, no, to pa zagotovo niso več odločitve, katerih morebitne negativne konsekvence lahko razmeroma hitro in neboleče popravimo. Zato se velja z vso resnostjo vprašati še enkrat: kako neki ljudje sprejemamo svoje odločitve? V kolikšni meri smo pri vlečenju svojih življenjskih potez avtonomni in svobodni, v kolikšni meri pa naše izbire že vnaprej zožijo drugi dejavniki – od strogo nevrofizioloških do družbeno oziroma kulturno prevladujočih vrednot? – To je vprašanje, ki zaposluje številne znanstvenike od psihologov do ekonomistov, zaposlovalo pa je tudi nas v tokratni Intelekti na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili filozofinjo dr. Olgo Markič z ljubljanske Filozofske fakultete in filozofa dr. Tomaja Strleta s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki sta za založbo Aristej napisala znanstveno razpravo O odločanju in osebni avtonomiji. Avtorjema pa sta se v studiu pridružila še dva gosta: dr. Urban Kordeš, predavatelj za področje kognitivne znanosti na Pedagoški fakulteti, in dr. Andrej Ule, filozof in matematik, ki je dolga leta predaval logiko, teorijo znanosti in analitično filozofijo na Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: qimono (Pixabay)


Stran 6 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov