Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj
Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini.
Kot pojasnjuje vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, gibanje stimulira naš imunski sistem: "Danes imamo dobre znanstvene dokaze, da pol ure do ene ure aerobne telesne vadbe na dan stimulira tiste celice, ki znajo obračunati tudi z virusi in zaščititi sluznično imunost, tudi dihala, zlasti zgornja dihala, ki so zdaj na udaru." Rotovnik Kozjekova predlaga vsem, ki lahko v samoizolaciji gredo ven in hodijo okoli hiše ali po stopnicah (oz. kaj podobnega), svojo telesno aktivnost usmerijo v ta način vadbe. Seveda se da poiskati te načine telesne vadbe, ki te stimulirajo, tudi znotraj štirih sten. Poda primere: "Lahko hodite na mestu, visoko dvigujete kolena in nekako imitirate tek, če nimate primernih naprav doma. To je trenutno prva izbira, ob tem pa je koristno izvajati tudi vadbe za moč."
Popolnemu brezdelju se ne smemo prepustiti, zato je v času samoizolacije rutina, ki je zdaj glede na razmere spremenjena, še kako pomembna, pravi direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Pri vadbi v domačem okolju zna biti na preizkušnji moč volje – imamo dovolj samodiscipline, da v svoj nov vsakdan vpeljemo dejavnosti, ki prej niso bile del rutine? Ko imamo nenadoma na voljo veliko ur, seznam dejavnosti pa omejen, je priporočljivo načrtovati, kako bomo preživljali čas. Pripravimo si urnik, ki mu lahko sledimo."Čeprav rutina navidezno zamejuje ali ukaluplja naš dan, je za preživljanje situacij, kjer smo sami, v tišini, brez stikov, zlata vredna. Namreč, izkušnja ljudi, ki so bili zaradi različnih življenskih okoliščin - menihi, puščavniki, samotarji, ki so bili osamljeni zaradi naravnih ali družbenih kontekstov - je pozitivna. Jaz bi absolutno priporočal, da si za telesno aktivnost vzamemo čas enkrat ali dvakrat na dan. Dvakrat po 15 minut se morda sliši malo, a s tem veliko naredimo zase," priporoča Škodlar.
Rekreacije se torej lahko lotimo tudi doma, vadbenih videov, ki so na voljo na YouTubu in drugih spletnih virih ali pa v mobilnih aplikacijah, še nikoli ni bilo tako veliko. Začetki vadbe, ki ji sledimo prek ekrana, segajo sicer že v 80leta - spomnimo se na Jane Fonda in njene VHS kasete z aerobiko - nove generacije pa so ta način rekreiranja odkrile v dobi, v kateri si s tehnologijo pomagamo na vseh področjih življenja. Športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta: "Vsak ima lahko svojega osebnega trenerja. Če je bilo to prej rezervirano za tiste, ki so si to lahko privoščili, se zdaj lahko ta trener prek te tehnologije razprši na sto koncev, se klonira dobesedno. V tej družbi status veliko pomeni. Zdaj, če že ne moreš imeti osebnega trenerja, ki hodi k tebi domov ali pa ti k njemu, se lahko priključiš nanj prek internetne aplikacije."
A kdo je na drugi strani ekrana - je to strokovnjak ali zgolj fitnes influencer? Stroka mora biti, vsem na srce polaga fitnes trenerka (diplomantka fakultete za šport), ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda:"Sama, ko iščem kakršnega koli strokovnjaka, naj bo to frizer ali zobozdravnik, se prej res dobro pozanimam, preden h komu grem. To bi moralo veljati tudi, ko gre za naše telo. Čisto tako: a bi šli k zobozdravniku, ki nima opravljene šole? Odgovor je na dlani." Nuša Gnezda opozarja na pomembnost, kako se vadbeni program oblikuje: "Ravno zato so pomembne izkušnje, preden prideš ven s spletnim programom, da veš, kako in zakaj nekaj deluje, ker enostavno moraš paziti na ljudi in izbrati take vaje, pri katerih se ne bodo poškodovali, bodo pa prišli do nekih rezultatov. Vaje ne smejo biti preveč komplicirane, paziti je treba na tehniko izvajanja vaj. Zato pa tudi pravim, pazite, res pazite na razne programe na YouTubu, ki so vprašljivi."
904 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj
Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini.
Kot pojasnjuje vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, gibanje stimulira naš imunski sistem: "Danes imamo dobre znanstvene dokaze, da pol ure do ene ure aerobne telesne vadbe na dan stimulira tiste celice, ki znajo obračunati tudi z virusi in zaščititi sluznično imunost, tudi dihala, zlasti zgornja dihala, ki so zdaj na udaru." Rotovnik Kozjekova predlaga vsem, ki lahko v samoizolaciji gredo ven in hodijo okoli hiše ali po stopnicah (oz. kaj podobnega), svojo telesno aktivnost usmerijo v ta način vadbe. Seveda se da poiskati te načine telesne vadbe, ki te stimulirajo, tudi znotraj štirih sten. Poda primere: "Lahko hodite na mestu, visoko dvigujete kolena in nekako imitirate tek, če nimate primernih naprav doma. To je trenutno prva izbira, ob tem pa je koristno izvajati tudi vadbe za moč."
Popolnemu brezdelju se ne smemo prepustiti, zato je v času samoizolacije rutina, ki je zdaj glede na razmere spremenjena, še kako pomembna, pravi direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Pri vadbi v domačem okolju zna biti na preizkušnji moč volje – imamo dovolj samodiscipline, da v svoj nov vsakdan vpeljemo dejavnosti, ki prej niso bile del rutine? Ko imamo nenadoma na voljo veliko ur, seznam dejavnosti pa omejen, je priporočljivo načrtovati, kako bomo preživljali čas. Pripravimo si urnik, ki mu lahko sledimo."Čeprav rutina navidezno zamejuje ali ukaluplja naš dan, je za preživljanje situacij, kjer smo sami, v tišini, brez stikov, zlata vredna. Namreč, izkušnja ljudi, ki so bili zaradi različnih življenskih okoliščin - menihi, puščavniki, samotarji, ki so bili osamljeni zaradi naravnih ali družbenih kontekstov - je pozitivna. Jaz bi absolutno priporočal, da si za telesno aktivnost vzamemo čas enkrat ali dvakrat na dan. Dvakrat po 15 minut se morda sliši malo, a s tem veliko naredimo zase," priporoča Škodlar.
Rekreacije se torej lahko lotimo tudi doma, vadbenih videov, ki so na voljo na YouTubu in drugih spletnih virih ali pa v mobilnih aplikacijah, še nikoli ni bilo tako veliko. Začetki vadbe, ki ji sledimo prek ekrana, segajo sicer že v 80leta - spomnimo se na Jane Fonda in njene VHS kasete z aerobiko - nove generacije pa so ta način rekreiranja odkrile v dobi, v kateri si s tehnologijo pomagamo na vseh področjih življenja. Športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta: "Vsak ima lahko svojega osebnega trenerja. Če je bilo to prej rezervirano za tiste, ki so si to lahko privoščili, se zdaj lahko ta trener prek te tehnologije razprši na sto koncev, se klonira dobesedno. V tej družbi status veliko pomeni. Zdaj, če že ne moreš imeti osebnega trenerja, ki hodi k tebi domov ali pa ti k njemu, se lahko priključiš nanj prek internetne aplikacije."
A kdo je na drugi strani ekrana - je to strokovnjak ali zgolj fitnes influencer? Stroka mora biti, vsem na srce polaga fitnes trenerka (diplomantka fakultete za šport), ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda:"Sama, ko iščem kakršnega koli strokovnjaka, naj bo to frizer ali zobozdravnik, se prej res dobro pozanimam, preden h komu grem. To bi moralo veljati tudi, ko gre za naše telo. Čisto tako: a bi šli k zobozdravniku, ki nima opravljene šole? Odgovor je na dlani." Nuša Gnezda opozarja na pomembnost, kako se vadbeni program oblikuje: "Ravno zato so pomembne izkušnje, preden prideš ven s spletnim programom, da veš, kako in zakaj nekaj deluje, ker enostavno moraš paziti na ljudi in izbrati take vaje, pri katerih se ne bodo poškodovali, bodo pa prišli do nekih rezultatov. Vaje ne smejo biti preveč komplicirane, paziti je treba na tehniko izvajanja vaj. Zato pa tudi pravim, pazite, res pazite na razne programe na YouTubu, ki so vprašljivi."
V Intelekti povzemamo okroglo mizo Slovenske tiskovne agencije, na kateri so o znanosti v medijih spregovorili direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost dr. Jozsef Györkös, direktor Instituta Jožef Stefan dr. Jadran Lenarčič, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala, urednik priloge Znanost v časniku Delo Gregor Pucelj in novinarka oddaje Frekvenca X na Valu 202 Maja Ratej. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Le malokdo ve, da smo Slovenci dediči precej zagrizenega antisemitizma. Četudi na Slovenskem ni živelo veliko Judov, je v 19. stoletju v našem javnem diskurzu kar mrgolelo predsodkov, izključevanja, celo sovraštva do Judov. Žalostno ilustracijo nam, na primer, ponuja liberalni časopis Slovenski narod, ki je marca 1888 pohvalno pisal o antisemitizmu, ki da ga gre razumeti kot docela naraven in razumljiv odziv na, navajam, »strupeno židovsko diktaturo, ki se razširja na vse stroke javnega slovstvenega in socialnega življenja«. In čeprav je soočenje s črno luknjo holokavsta streznilo marsikatero slovensko glavo, antisemitizem žal ni končal na smetišču naše zgodovine. Teorije o judovski plutokratski zaroti, ki da vodi svetovno politiko, je še vedno mogoče slišati v gostilniških pogovorih ali o njih brati na mračnejših spletnih straneh. In kako hitro se nestrinjanje s politiko izraelske vlade podaljša v počezne diskvalifikacije pripadnic in pripadnikov judovskega naroda, menda tudi dobro vemo. Antisemitizem je, z drugimi besedami, tu. Kako močan, kako nevaren pravzaprav je in kako mu stopiti na prste,smo preverjali v tokratni Intelekti. Gosta sta bila zgodovinar mag. Marko Štepec ter antropolog in zgodovinar dr. Klemen Jelinčič Boeta. Odajo je pripravil Goran Dekleva.
»Drage poslušalke in poslušalci« ali »Dragi poslušalke in poslušalci«? Kaj je pravilneje? Kaj je primerneje? Pobude posameznih skupin in organizacij so pripeljale do jezikovno-političnih razprav o (ne)upravičenosti generičnega moškega spola. Se spolna diskriminirana raba jezika čuti le v slovnici, ali pa ne more biti brez učinka na drugih področjih življenja in bi bila zatorej v jeziku potrebna feminizacija? V torkovi Intelekti se bo Tina Lamovšek z Mitjo Blažičem, Karmen Erjavec, Renato Šribar, Paulo Zupanc in Igorjem Žagarjem pogovarjala o rabi spolno občutljivega jezika.
Zoisove nagrade za dosežke v znanosti so enakovredne Prešernovim na kulturnem področju, vendar v javnosti manj odmevajo. Prav zato smo novinarji izobraževalnega uredništva v današnji Intelekti pred vami, spoštovani poslušalke in poslušalci, razgrnili portretno galerijo letošnjih lavreatov. Tokratna bera znanstvene odličnosti zajema pet Zoisovih priznanj in štiri nagrade, dve priznanji ambasadorja znanosti Republike Slovenije in dve Puhovi priznanji. Podrobneje o delu nagrajencev pa v sami oddaji.
V resnici za zdaj težko merimo in izmerimo vpliv spletnega trgovca Amazon na slovenski knjižni trg. Dejstvo je, da so mlajše generacije navajene na brezplačne izvode digitalnih dobrin, ki jih uživajo mimo uveljavljenih medijev in sistemov - pa naj bodo to filmi v primeru televizije ali kinematografov, glasba v primeru radia, enako velja za e-knjige v primeru založnikov. Povsem sveže ugotovitve raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji (podrobno bo predstavljena šel na ljubljanskem knjižnem sejmu), ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in javna agencija za knjigo, ugotavlja, da na Amazonu in v njegovih podružnicah kupuje približno petnajst odstotkov slovenskih kupcev knjig. Vpliv Amazona na področju fizičnih knjig v tujem jeziku v Sloveniji že lahko čutimo. V središču Ljubljane je kar nekaj let delovala priljubljena knjigarna s tujimi knjigami Behemot, ki je letos januarja dokončno zaprla svoja vrata. V Intelekti so povezave med spreminjanjem bralnih navad Slovenk in Slovencev in vplivom Amazona teden dni pred knjižnim sejmom iskali: digitalni strateg Vuk Ćosić, publicist in novinar Lenart Kučić, direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač, direktor založbe Umco, ki je omenjeno raziskavo tudi izvedla, Samo Rugelj in lastnik Behemota in danes vodja Modrijanove knjigarne v Škofji Loki Dejan Ivandić. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Flickr/Kuba Bozanowski
Tako kot vse stvari, ki jih potrebujemo, kot so vozila, gradbeni material, pohištvo, posoda, je tudi hrana postala predmet industrializacije in monopolizacije. Prav vse faze pridelave hrane, od najosnovnejše – proizvodnje semen, živinoreje do predelave hrane in distribucije, pri tem v večinskem delu obvladuje le peščica korporacij. Več o posledicah monopolizacije lastništva na kvaliteto in varnost prehrane, na nadzor hrane, znanstvene raziskave ter nazadnje na politične odločitve povezane s hrano, v tokratni Intelekti. Pripravlja Rajka Pervanje. foto: Augustyn Batko
Sonda Rosetta je avgusta prišla do kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko in bo predvidoma v novembru nanj spustila pristajalni modul Philae. To bo sploh prvič v zgodovini vesoljskih raziskav. Kometi so še vedno precej skrivnostna vesoljska telesa, čeprav jih človeštvo opaža ves čas svojega obstoja. Projekt Rosetta bo dal veliko novih podatkov o sestavi kometov in tudi o njihovih poteh. Oktobra je mimo Marsa letel velik komet, ki je rdeči planet celo nekoliko oplazil s svojim repom. Poleg raziskav kometov so znanstveniki v zadnjem času zbrali tudi veliko podatkov o medzvezdnem prahu, mednarodna skupina astrfizikov pod vodstvom profesorjev dr. Janeza Kosa in dr. Tomaža Zwittra z Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa je izdelala prvi tridimenzionalni zemljevid medzvezdnih absorbcijskih pasov. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden. foto: esa
Če drži, kar nas uči filozofija jezika, da namreč z besedami, ki jih v najrazličnejših govornih situacijah izrekamo vsak dan, ustvarjamo svoj svet, tedaj lahko ugotovimo, da govorci in govorke slovenščine to počnemo vsaj s 97,669 besedami. Toliko slovarskih sestavkov namreč prinaša druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki je v kontekstu sodelovanja med strokovnjaki z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Cankarjevo založbo pred nedavnim ugledala luč sveta. A nekatere besede imajo tudi več pomenov. V Slovarju se tako lahko poučimo kar o 157,978 pomenih in podpomenih; kako te besede uporabljamo pa nas pouči več kot 400 tisoč zgledov rabe, ki so jih v to temeljno delo slovenskega jezika oziroma, gledano širše, kulture uvrstili slovaropisci. Tem impresivnim številkam navkljub pa so se ob izidu Slovarja oglasili tudi kritični glasovi. Nekaterim niso všeč slovarske razlage posameznih gesel, drugi se hudujejo nad vsoto, ki jo je treba odšteti za Slovar, tretji se sprašujejo ali ne bi bilo pametneje razviti le njegove elektronske različice, četrti pa bi si raje kot dopolnjeno in razširjeno verzijo starega slovarja želeli čisto nove izdaje. V tednu pred dnevom reformacije, ki je vselej vsaj malo tudi praznik slovenskega jezika, smo v Intelekti na ta in druga sorodna vprašanja odgovarjali tudi mi. Naša gosta pred mikrofonom sta bila jezikoslovca, doktor Marko Snoj, sicer predstojnik Inštituta za slovenski jezik, in doktor Andrej Perdih, ki sta, kajpada, sodelovala pri pripravi prenovljenega Slovarja slovenskega knjižnega jezika, v pogovoru pa se jima je pridružil tudi malodane poklicni uporabnik Slovarja, pesnik in prevajalec ter predavatelj na Oddelku za primerjalno kknjiževnost ljubljanske Filozofske fakultete, doktor Boris A. Novak. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva.
Športna kardiologinja dr. Katja Ažman Juvan, specialistka medicine športa dr. Petra Zupet in športni psiholog Iztok Žilavec v Intelekti govorijo o skritih zdravstvenih pasteh rekreacije. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr
Kadar se na Slovenskem pogovarjamo o drugi svetovni vojni, se praviloma pogovarjamo o naši državljanski vojni, preštevamo se na partizane in domobrance ter – vselej z mislijo na dnevno-politične potrebe – zagrizeno poglabljamo medsebojno nezaupanje. To seveda ni zdravo za naše družbeno življenje, obenem pa, se zdi, nam prav zaradi takega odnosa izpred oči uhaja nemara najbolj strašljiva pa tudi refleksije najbolj potrebna dimenzija druge svetovne vojne – brezno nasilja in trpljenja, ki se je v tistih težkih letih odprlo in pogoltnilo človečnost kot tako. Zato smo v tokratni Intelekti spregovorili o pogosto spregledanem poglavju druge svetovne vojne na Slovenskem, ki pa je, prav nič presenetljivo, onkraj vsakršne uporabljivosti v naših današnjih ideoloških obračunavanjih. Beseda je namreč tekla o usodi ukradenih otrok, fantov in deklet, ki jih je nacistični okupator poslal v tako imenovana mladinska taborišča, kjer naj bi, izpostavljeni mrazu, lakoti, boleznim in trdemu delu, zlagoma izgubili svojo identiteto. Z režiserko Majo Weiss, avtorico dokumentarnega filma Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci, pa z zgodovinarjem Tonetom Kregarjem in z Janezom Žmavcem, predsednikom Društva taboriščnikov – ukradenih otrok, se je pogovarjal Goran Dekleva.
Nedavna kampanja Organizacije združenih narodov, imenovana HeForShe, s katero naj bi se predvsem moški zavezali, da bodo pomagali odpraviti diskriminacijo predstavnic nežnejšega spola, le potrjuje, da so ženske še daleč od enakopravnosti. Medtem ko se nekateri sprašujejo o učinkovitosti feminističnih kampanj – navsezadnje ženske v določenih delih sveta čutijo grozljive posledice upora proti patriarhalni družbi –, drugi poudarjajo, da se v bojih za enakopravnost pozablja na intersekcijo. Do odgovorov na vprašanji, kaj pomeni biti feministka v različnih državah in ali bo spolna neenakopravnost sploh kdaj stvar preteklosti, se je voditeljica Tina Lamovšek dokopala ob pomoči gostij torkove oddaje Intelekta: raziskovalke na znanstvenoraziskovalnem centru slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in profesorice na univerzi v Novi Gorici, doktorice Mirjam Milharčič Hladnik, antropologinje in sociologinje ter zunanje sodelavke AMEU-ISH fakultete za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, izr. prof. dr. Renate Šribar, ter neodvisne strokovnjakinje za enakost spolov in članice Odbora Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk Violete Neubauer.
Na prvem Ljubljanskem maratonu leta 1996 je najdaljšo razdaljo preteklo 153 tekačev, letos pa se bo na 42-kilometrsko preizkušnjo podalo več kot 2300 tekačev. Ste se kdaj vprašali, zakaj so tekači sposobni premagovati neverjetne psihične in fizične napore na maratonskih in ultra razdaljah? Zaradi ohranjanja zdravja, preskušanja svojih zmogljivosti, rezultata, druženja ali celo potrditve? Ob neverjetnem razmahu priljubljenosti rekreativnega teka bomo v oddaji Intelekta razmišljali o tem, kaj žene tekače na vedno nove in vse daljše preizkušnje ter kakšne so koristi in tudi slabosti teka. Gostje oddaje bodo zdravnik Bojan Knap, tekaški trener Urban Praprotnik in njegova soproga Jasmina Kozina Praprotnik, »bosi« tekač Marko Roblek in pisatelj Samo Rugelj, avtor nove knjige Ultrablues. Oddajo je pripravila Jana Bajželj
Tokratna Intelekta se sprašuje, v čem je moč oblikovanja. Od modernizma, ki je vzniknil med obema vojnama in zagovarjal visoko kvalitetno oblikovanje s poudarkom na materialu in obvladovanju veščin ter v ospredje postavil človeka, se je nagnil smer, ko je bil pomemben tudi čim večji zaslužek z izdelki na produkcijskem tekočem traku. Oblikovanje je danes prišlo do točke, ko se ne ukvarja več toliko s samim sabo, ampak ima lahko tudi odgovor na nekatere pereče probleme sodobnega sveta, kot so degradacija okolja, staranje prebivalstva, zavržena hrana itd … Eden zanimivejših vidikov je tudi, da lahko z njim preoblikujemo okolje in človeka. Je to utvara ali napoved naše prihodnosti? Barbara Belehar Drnovšek je v studio povabila dr. Barbaro Predan in docenta Jureta Miklavca z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter se pogovorila tudi z nekaterimi glavnimi protagonisti 24. bienala oblikovanja BIO50, ki pravkar poteka v Ljubljani. Foto: Flickr
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Nemško poljska meja je bila pred nedavnim priča ogromnim mednarodnim demonstracijam proti izgradnji novih odprtih kopov premoga v lužiški regiji, zaradi katerih bi izginilo več vasi, izseliti pa bi se moralo 6000 ljudi. V protest je približno 7000 ljudi iz vse Evrope sklenilo 8 kilometrov dolgo verigo, vse od nemškega Kerkwitza do poljskih Grabic, ki bi prav tako izginili z evropskega zemljevida. Če bi se načrti uresničili, bi se lignit uporabljal za proizvodnjo energije tudi še po letu 2050, kar bi Evropo ukleščilo v prihodnost uničujočih škodljivih izpustov za okolje. V tokratni intelekti se zato sprašujemo, kakšen je vpliv odprtih kopov na okolje in ali premog ostaja pomemben energetski vir tudi v 21. stoletju.
V središču današnje oddaje Intelekta bo gluten – beljakovina, ki je prisotna v pšenici in nekaterih drugih žitih. Podatki pravijo, da je približno odstotek ljudi na gluten alergičnih oziroma preobčutljivih. Pri njih se pojavi celiakija. Ob iskanju vzrokov za nekatere najbolj razširjene bolezni sodobnega časa pa strokovnjaki preučujejo še druge možne učinke glutena na telo. Tako je dr. David Perlmutter iz Združenih držav razvil teorijo o škodljivem vplivu glutena na možgane. Svoje poglede na ta in druga razmišljanja bodo v oddaji Intelekta pojasnili zdravnik in publicist James Hamblin iz Washingtona, biologinja Darja Kocjan Ačko in pediater Rok Orel iz Ljubljane ter nevrolog Martin Rakuša iz Maribora. Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Lavren Tucker/ Flickr, cc
Zbiranje fosilov ima na Slovenskem pestro zgodovino, v kateri so pomembno vlogo imeli ljubiteljski zbiralci. Nekateri od njih tudi danes prihajajo do izjemnih odkritij, ki v sodelovanju s strokovnjaki, ki se s paleontologijo ukvarjajo profesionalno, zbudijo tudi pozornost svetovne javnosti. V oddaji smo obiskali Vilija Rakovca, ki ima v Kranju eno najpomembnejših slovenskih ljubiteljskih zbirk fosilov in mineralov. V laboratoriju smo obiskali dr. Ireno Debeljak, ki se ukvarja z dinozavri na Slovenskem, predstavili pa smo tudi najnovejša dognanja o izumrtju teh ogromnih plazilcev ter odkritje največjega dinozavra do sedaj. Z nami sta bila tudi mag. Matija Križnar in dr. Luka Gale, ki fosilne ostanke preučujeta v okviru svojega raziskovalnega dela, slišali pa smo tudi mnenje kamnoseka Jerneja Bortolata. Delo naših gostov je zelo različno, a podobno v tem, da cenijo starodavne sledove življenj iz preteklosti. Oddaja je bila deloma posneta in objavljena že spomladi 2014, ko jo je pripravil Matic Jerman. Foto Wikipedia Commons.
Svetovna javnost v zadnjem času zaskrbljeno spremlja tudi zadnji izbruh in obnašanje virusa Ebola, ki povzroča hemoragično mrzlico v Zahodni Afriki. Prvi primer so potrdili marca v Gvineji, smrtonosna bolezen pa se je v tem času razširila še na Sierra Leone in Liberijo. Do zdaj je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije zahtevala več kot tisoč smrtnih žrtev, okuženih je okoli 2 tisoč ljudi. Gre za največji izbruh v Zahodni Afriki. Zajeziti ga skušajo s strogimi ukrepi. Virus so sicer odkrili pred slabimi 40 leti. Zdravila ali cepiva za bolezen, ki jo povzroča, za zdaj še ni. O tem govori tokratna Intelekta, v katero je Barbara B. Drnovšek povabila biologinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Tadejo Kotar, dr. medicine, infektologinjo s Klinike za infekcijske bolezni, tudi predsednico sekcije za tropsko in potovalno medicino in Veroniko Učakar, dr. medicine, spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. (Foto: Wikipedia)
Nad vzhodno Ukrajino je bilo sestreljeno malezijsko potniško letalo. So to storili proruski separatisti ali uradne kijevske oblasti? Iran bogati uran. Ali to počne zato, ker hoče izdelati atomsko bombo, ali zato, ker hoče zgraditi civilno jedrsko elektrarno? Izrael obstreljuje Gazo. Ali to počne zato, ker se brani pred nasiljem skrajnega Hamasa, ali zato, ker hoče na račun trpečih Palestincev povečati svoje ozemlje? – Na ta in številna druga vprašanja je mogoče odgovoriti tako ali drugače. In eni mediji dejansko odgovarjajo tako, spet drugi drugače, že kar diametralno nasprotno. Zdi se, da je, gledano globalno, prav vsak konflikt našega časa predmet izkrivljanja, zamegljevanja, propagande, medijske vojne. Zato se v tokratni Intelekti sprašujemo, kakšno vlogo pri konstruiranju današnje geopolitične resničnosti igrajo velike medijske hiše in kako bi morali opravljati svoje delo vsi tisti novinarji, ki hočejo svoje občinstvo obveščati o tem, kaj se resnično godi po svetu. Naši gostje v studiu so medijska strokovnjakinja in predavateljica na koprski Fakulteti za humanistične študije, dr. Sandra Bašič Hrvatin, pa ugledni zunanjepolitični novinar časopisne hiše Delo, Branko Soban, ter filozof dr. Vasja Badalič, ki v svojih knjigah o Afganistanu, Pakistanu in Venezueli raziskovalno novinarsko delo dopolnjuje s teoretsko kritično analizo. Z njimi se pogovarja Goran Dekleva.
Mnoge rastline in živali prihajajo v Slovenijo iz drugih dežel in pri nas niso avtohtone. Kdaj pomenijo nevarnost, kako jih prepoznati in omejiti? Več z gosti Katjo Kalan z Univerze na Primorskem, Jano Kus Veenvliet iz zavoda Symbiosis, Tino Jaklič z Nacionalnega inštituta za biologijo ter prof. dr. Nejcem Joganom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov