Tajnost podatkov in pestra paleta finančnih instrumentov, pogosto na meji ali onkraj legalnosti, so ključ do odtekanja bogastva na račune peščice.

Nič se ni v desetletjih intenzivne globalizacije tako intenzivno globaliziralo kot finančni tokovi. Sočasno so se vzpostavili tudi najrazličnejši finančni mehanizmi, ki tako multinacionalkam kot premožnim zasebnikom omogočajo, da svoje premoženje in dobičke skrijejo pred očmi domačih držav in da, posledično, svoje davke 'optimizirajo', včasih pa se jim tudi povsem izognejo. Po ocenah na leto na globalni ravni v javnih blagajnah tako umanjka vsaj 483 milijard dolarjev, za Slovenijo je ta številka prek 300 milijonov evrov.
Ključno vlogo pri tem igrajo davčne oaze, države z zelo nizko ali nično davčno stopnjo, ki ponujajo svojim strankam iz tujine zelo pestre finančne prijeme na čelu z visoko stopnjo tajnosti, ki spremlja finančne posle. Kako izredne razsežnosti ima ta pojav, vemo predvsem zaradi številnih novinarskih razkritij, ki so razgalila razsežnost in vseprisotnost tovrstnih finančnih prijemov.
Koliko se je torej na tej podlagi v zadnjih letih spremenilo in kakšno mesto v delovanju sodobnega kapitalizma pravzaprav zavzemajo davčne oaze, preverjamo v Intelekti, v kateri sta sogovornici preiskovalna novinarka Anuška Delić, ustanoviteljica in odgovorna urednica Oštra, Centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, in Maruša Babnik, generalna sekretarka nevladne organizacije Transperancy International Slovenia.

Foto: Pixabay/javiercalvoparapar