Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področijih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostjo, predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Majo Ahac, se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.
Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področjih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo v sredinem Intervjuju s predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Maja Ahac.
V zadnjem času se je pokazala velika potreba po organiziranem prostovoljstvu, še posebej v teh zadnjih mesecih, ko je velik priliv ljudi iz tujine in si ne moremo privoščiti amaterskega pristopa, kajti posledice so lahko tragične, lahko pride tudi do smrti ljudi. Brez povezovanja v prihodnosti ne bo šlo. Tudi medsektorskega povezovanja, ni dovolj, da se povezujemo le organizacije med seboj.
Ko delamo razvojne projekte v tujini se vedno povezujemo z lokalnimi organizacijami in so lokalne organizacije tiste, ki izvajajo, oziroma opravljajo delo na terenu. Mi samo sodelujemo. Pomembno je spoštovati lokalno znanje, spoštovati lokalne ljudi. In seveda črpati tudi njihovo znanje in ga potem uporabiti v praksi v vsakdanjem življenju.
Trenutno lahko pri delu z begunci sodelujejo le polnoletni državljani. Starostna sestava, ne le pri beguncih, tudi pri drugih projektih, je zelo raznolika. Imamo tako mlade prostovoljce pa vse tja do 70 in več let. Natančnega števila prostovoljcev pri Adri nimamo, ker se iz dneva v dan spreminja. Dejstvo pa je, da imamo več prostovoljcev kot razpoložljivih prostovoljnih del.
Prava pomoč, če želimo dejansko delati na razvoju določene družbe, če želimo imeti pozitivne družbene spremmebe, če želimo nekaj spremeniti v sami družbi ni dovolj amaterski pristop. Potrebno je vlagati v pridobivanje znanja in potem to znanje uporabiti v praksi. Predvsem pa je treba delati na tem, da se vključi čim večji in širši krog ljudi in organizacij, da ta razpršenost v praksi obrodi določene sadove.
Pri razvojnih projektih gre za vlaganje v razvoj, v razvoj družbe same in gre za dolgoročni proces. Pri humanitarnih pa se ne ukvarjamo s političnimi zadevami, s političnimi vprašanji ampak dejansko pomagamo, ko nastane kritična situacija.
Prva stvar brez katere ne gremo nikamor je analiza potreb, lokalna dostopnost dobrin in znanja. Brez tega ne začnemo projektov. In gradimo od tam naprej.
Preden sem prvič šla v Burundi so me dodobra poučili kakšne so njihove navade – in njihova navada je, da ženske nosijo krila do tal. Meni je bilo grozno, ker smo tu večinoma navajene hoditi v hlačah, ampak sem se zavedala, da je moj vpliv večji od kateregakoli drugega vpliva v njihovem okolju, zato sem svojo obleko in način obnašanja prilagodila njihovi lokalni kulturi.
Dokler nisem začela delati na vodilnem položaju v določeni organizaciji, tudi v Sloveniji, se nisem zavedala te težave. Torej ženska na vodilnem položaju – ja, je težava. Že v sami Evropi, že v Sloveniji je to težava!
Delo humanitarnih delavcev je lahko zelo nevarno in je lahko tudi velik biznis. Potem je ugrabitev humanitarnega delavca tudi biznis.
Ne vem, če cenimo to, da imamo v Sloveniji Policijo, da imamo urejene socialne zadeve, šole, univerze, da imamo zdravstvene domove in bolnišnice. To so tako veliki privilegiji.
Pomembno ni število ljudi, prostovoljcev. Ampak ta srčnost in predanost prostovoljcev Adre, ki so predani skrbi za ljudi, ki se zavedajo, da je človeško življenje neprecenljivo.
V trenutni situaciji v Sloveniji, s trenutnim številom beguncev ki prihajajo, pravim, da imamo vojno stanje. In brez strogega načina organiziranja dela, delo ne bi potekalo brez nekih žrtev.
Mislim, da je pomoč za nekater postala tudi malo moderna. V humanitarnem delu ves čas poznamo tudi takoimenovane humanitarne turiste. Hodijo od ene do druge katastrofe in imajo občutek, da so rešili pol sveta ker so bili tam. Prav tako je tudi zdaj v tej humanitarni krizi. Imamo ljudi, ki pridejo na teren in ne upoštevajo varnostnega vidika. In delajo gnečo na terenu.
Naš poklic sodi med poklice, ki so opredeljeni kot zelo stresni. Predvsem govorimo o psihičnih obremenitvah. Veliko ljudi se psihično zlomi in potrebujejo pomoč.
Ko bom postala tako indifirentna do teh zadev, ko se me človerške usode ne bodo več dotaknile, takrat se bom umaknila.
V določenih trenutkih ne popustim. Ne pogajam se o določenih zadevah. Človeka je treba postaviti na prvo mesto. Predvsem možnost, da preživi in da se razvija.
Mi, ki delamo v razvojnem in humanitarnem delu, smo malo drugačni, malo bolj navdušeni od povprečnih ljudi. Na nek način si želimo spremniti svet. Zavedanje, da lahko malo naredimo ni opravičilo, da nič ne naredimo.
Mi kot ljudje imamo zelo veliko moč. Ne vem, če se zavedamo, da smo mi tisti, ki volimo politike. In da politiki morajo na nek način upoštevati glas ljudstva. In če mi pritisnemo in zahtevamo določene spremembe, se bodo te spremembe zagotovo zgodile. Če bomo tiho teh sprememb ne bo. Potrebno je, da smo glasni. In da pri tem vztrajamo!
Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področijih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostjo, predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Majo Ahac, se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.
Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področjih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo v sredinem Intervjuju s predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Maja Ahac.
V zadnjem času se je pokazala velika potreba po organiziranem prostovoljstvu, še posebej v teh zadnjih mesecih, ko je velik priliv ljudi iz tujine in si ne moremo privoščiti amaterskega pristopa, kajti posledice so lahko tragične, lahko pride tudi do smrti ljudi. Brez povezovanja v prihodnosti ne bo šlo. Tudi medsektorskega povezovanja, ni dovolj, da se povezujemo le organizacije med seboj.
Ko delamo razvojne projekte v tujini se vedno povezujemo z lokalnimi organizacijami in so lokalne organizacije tiste, ki izvajajo, oziroma opravljajo delo na terenu. Mi samo sodelujemo. Pomembno je spoštovati lokalno znanje, spoštovati lokalne ljudi. In seveda črpati tudi njihovo znanje in ga potem uporabiti v praksi v vsakdanjem življenju.
Trenutno lahko pri delu z begunci sodelujejo le polnoletni državljani. Starostna sestava, ne le pri beguncih, tudi pri drugih projektih, je zelo raznolika. Imamo tako mlade prostovoljce pa vse tja do 70 in več let. Natančnega števila prostovoljcev pri Adri nimamo, ker se iz dneva v dan spreminja. Dejstvo pa je, da imamo več prostovoljcev kot razpoložljivih prostovoljnih del.
Prava pomoč, če želimo dejansko delati na razvoju določene družbe, če želimo imeti pozitivne družbene spremmebe, če želimo nekaj spremeniti v sami družbi ni dovolj amaterski pristop. Potrebno je vlagati v pridobivanje znanja in potem to znanje uporabiti v praksi. Predvsem pa je treba delati na tem, da se vključi čim večji in širši krog ljudi in organizacij, da ta razpršenost v praksi obrodi določene sadove.
Pri razvojnih projektih gre za vlaganje v razvoj, v razvoj družbe same in gre za dolgoročni proces. Pri humanitarnih pa se ne ukvarjamo s političnimi zadevami, s političnimi vprašanji ampak dejansko pomagamo, ko nastane kritična situacija.
Prva stvar brez katere ne gremo nikamor je analiza potreb, lokalna dostopnost dobrin in znanja. Brez tega ne začnemo projektov. In gradimo od tam naprej.
Preden sem prvič šla v Burundi so me dodobra poučili kakšne so njihove navade – in njihova navada je, da ženske nosijo krila do tal. Meni je bilo grozno, ker smo tu večinoma navajene hoditi v hlačah, ampak sem se zavedala, da je moj vpliv večji od kateregakoli drugega vpliva v njihovem okolju, zato sem svojo obleko in način obnašanja prilagodila njihovi lokalni kulturi.
Dokler nisem začela delati na vodilnem položaju v določeni organizaciji, tudi v Sloveniji, se nisem zavedala te težave. Torej ženska na vodilnem položaju – ja, je težava. Že v sami Evropi, že v Sloveniji je to težava!
Delo humanitarnih delavcev je lahko zelo nevarno in je lahko tudi velik biznis. Potem je ugrabitev humanitarnega delavca tudi biznis.
Ne vem, če cenimo to, da imamo v Sloveniji Policijo, da imamo urejene socialne zadeve, šole, univerze, da imamo zdravstvene domove in bolnišnice. To so tako veliki privilegiji.
Pomembno ni število ljudi, prostovoljcev. Ampak ta srčnost in predanost prostovoljcev Adre, ki so predani skrbi za ljudi, ki se zavedajo, da je človeško življenje neprecenljivo.
V trenutni situaciji v Sloveniji, s trenutnim številom beguncev ki prihajajo, pravim, da imamo vojno stanje. In brez strogega načina organiziranja dela, delo ne bi potekalo brez nekih žrtev.
Mislim, da je pomoč za nekater postala tudi malo moderna. V humanitarnem delu ves čas poznamo tudi takoimenovane humanitarne turiste. Hodijo od ene do druge katastrofe in imajo občutek, da so rešili pol sveta ker so bili tam. Prav tako je tudi zdaj v tej humanitarni krizi. Imamo ljudi, ki pridejo na teren in ne upoštevajo varnostnega vidika. In delajo gnečo na terenu.
Naš poklic sodi med poklice, ki so opredeljeni kot zelo stresni. Predvsem govorimo o psihičnih obremenitvah. Veliko ljudi se psihično zlomi in potrebujejo pomoč.
Ko bom postala tako indifirentna do teh zadev, ko se me človerške usode ne bodo več dotaknile, takrat se bom umaknila.
V določenih trenutkih ne popustim. Ne pogajam se o določenih zadevah. Človeka je treba postaviti na prvo mesto. Predvsem možnost, da preživi in da se razvija.
Mi, ki delamo v razvojnem in humanitarnem delu, smo malo drugačni, malo bolj navdušeni od povprečnih ljudi. Na nek način si želimo spremniti svet. Zavedanje, da lahko malo naredimo ni opravičilo, da nič ne naredimo.
Mi kot ljudje imamo zelo veliko moč. Ne vem, če se zavedamo, da smo mi tisti, ki volimo politike. In da politiki morajo na nek način upoštevati glas ljudstva. In če mi pritisnemo in zahtevamo določene spremembe, se bodo te spremembe zagotovo zgodile. Če bomo tiho teh sprememb ne bo. Potrebno je, da smo glasni. In da pri tem vztrajamo!
Po dveh in več mesecih izobraževanja na daljavo je čas za refleksijo o tem, kaj je prinesel »korona čas« in z njim povezan nov način izobraževanja. Učitelji so čez noč učni proces prestavili v virtualno okolje, nekateri starši in učenci so obupovali nad domačim delom za šolo, pristojni so ugotavljali, da izobraževanje na daljavo poteka dobro, maturanti so se neuslišano zavzemali vsaj za prilagojeno izpeljavo mature, psihologi so opozarjali na socialno dimenzijo šolskega procesa, strokovnjaki pa na pomanjkljivosti priporočil šolskih oblasti. Kakšno šolsko oceno bi torej dobilo slovensko izobraževanje na daljavo? Odgovor bomo iskali v pogovoru s strokovnjakom s področja pedagogike in didaktike dr. Damijanom Štefancem, izrednim profesorjem na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete, glavnim urednikom revije Sodobna pedagogika in podpredsednikom Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.
Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, o tem, kako se je javna radiotelevizija izkazala v času pandemije, o varčevanju, pritiskih, napadih, iskanju rešitev, delu nadzornikov in programskega sveta, odnosih z vlado, ministrstvom za kulturo … ''Sem tukaj in se trudim,'' pravi Igor Kadunc, ki poudarja, da lahko RTV za vsak evro, ki ga dobi, naročnikom pogleda v oči. Ko ga vprašamo o razlogih za številne napade na RTV, pa pravi: »Vse to se počne z nekim namenom.«
Septembra je vodenje Holdinga Kobilarna Lipica prevzel diplomirani inženir živilske tehnologije Matej Oset. Nadzorni svet je prepričal z izkušnjami s področja investicij, turizma, dela s kadri, vodenja in povezovanja večjih organizacijskih enot ter z jasno vizijo razvoja kobilarne. V devetih mesecih, odkar je vstopil v kobilarno, se je pričela obnova hotela Maestoso in bazenskega kompleksa, uspelo mu je pomiriti razgrete strasti med nekdanjim vodstvom in lokalno skupnostjo, čas, v katerem je prevzel vodenje, pa je dodobra zaznamovala tudi korona kriza. Med drugim je odnesla slavje ob 440-ti obletnici lipiške kobilarne, ki ga bodo nadoknadili v septembru.
Zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, izredna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, izvajalka predmeta tudi na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Drobec iz kariere specialistke infektologinje, ki jo je marsikdo spoznal pred enajstimi tedni ob nastopu epidemije novega koronavirusa. Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., nam je kot vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje iz dneva v dan sporočala novice o aktualnem stanju, nam svetovala, priporočala, spodbujala z navodili o samozaščitnem vedenju. V naslednji uri nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla nekatere tančice obdobja, v katerem smo se znašli pred dobrima dvema mesecema.
Ob svetovnem dnevu čebel je gost Intervjuja na Prvem eden najbolj iskanih predavateljev na področju vzreje čebel, dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne strokovne organizacije Apimondije – Mednarodne zveze čebelarskih organizacij, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar. Nekatere države po svetu še nimajo posluha za čebelarstvo. Tudi divji opraševalci izginjajo. Organizacija združenih narodov letos poziva državne institucije in posameznike k večjemu angažiranju in k dejanjem za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Ti za preživetje, tako kot človeštvo, potrebujejo čist zrak, čisto vodo in čisto okolje. V pogovoru z Jernejko Drolec razkriva, v čem so slovenski čebelarji drugačni od večine drugih po svetu in kakšna je prepoznavnost Slovenije v svetovni industriji čebelarstva ter o potrebnih nadaljnjih korakih za razvoj čebelarstva pri nas.
Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.
Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.
Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.
Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.
Na svetovni dan Zemlje Jernejka Drolec gosti doktorico agrometeorologije Andrejo Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Naša sogovornica, po izobrazbi agronomka, se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka, za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Prava oseba za pogovor ob svetovnem dnevu Zemlje, saj so podnebne spremembe največji izziv prihodnosti človeštva na našem planetu.
Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je že vse svoje poklicno življenje povezan s knjižnicami. Bil je direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bo končno zadostila potrebam sodobne družbe. Z njim se pogovaja Martina Černe.
Gost sredinega Intervjuja na Prvem ima v zadnjem mesecu zaradi pandemije koronavirusa in posledično vračanja Slovencev z žariščnih območij po vsem svetu eno najbolj klicanih telefonskih številk v državi. Vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter je tako postal obraz kriznega upravljanja. S svojo ekipo 24 ur na dan deluje kot dobro podmazan stroj. S svojo neposrednostjo in občasnim slikovitim izborom besed pove tako, kot je, in zadev nikakor ne olepšuje, tudi zato ga mnogi vidijo kot popolno nasprotje stereotipne podobe suhoparnega birokrata. Z njim se bo pogovarjala Tina Lamovšek.
Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Ves svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.
Nataša Posel je dolgoletna direktorica Amnesty International Slovenija, ene izmed sekcij največje svetovne nevladne organizacije, mednarodnega gibanja milijonov ljudi, ki si prizadeva za vizijo sveta, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur, ne glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost, socialni položaj ali izobrazbo. Z gostjo tokratnega Intervjuja, Natašo Posel, se bomo pogovarjali o aktualni lokalni in globalni družbeni problematiki.
Marjan Divjak je na čelu državne zakladnice sedem let. Zakladnica skrbi za likvidnost države, da je vedno na voljo dovolj sredstev za izpolnitev obveznosti. Z upravljanjem, zadolževanjem, tudi zamenjavo dražjega dolga s cenejšim. O delu državne zakladnice, kako na njeno delo vpliva pogosta menjava vlade, ki postavlja ekonomske usmeritve, o finančnih trgih in vlagateljih, bonitetnih ocenah, stanju na enotnem zakladniškem računu se z gostom sredinega Intervjuja na Prvem, generalnim direktorjem direktorata za zakladništvo Marjanom Dívjakom, pogovarja Zdenka Bakalar.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Poznamo jo kot strokovnjakinjo, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi. Je med tistimi pripadniki stroke, ki na glas povedo, ko je zaradi industrijskih in drugih polutantov ogroženo zdravje zaposlenih ali prebivalcev na splošno. Pridružila se je tudi apelu zdravnikov in raziskovalcev, ki so zahtevali ureditev zakonodaje, ki ureja sežig in sosežig odpadkov v Anhovem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
V oddaji Intervju bomo gostili dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti aidsu in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek bomo razmišljali, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni in zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV. V sredo, takoj po 10. uri na Prvem.
Sodstvo se je izvilo iz krize, sodišča že nekaj let rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Še vedno pa si niso pridobila zaupanja javnosti, saj ostaja na zelo nizki ravni. Za povrnitev zaupanja mora seveda poskrbeti sodstvo samo. Zato zadnja leta veliko pozornost namenja kakovosti. Ob začetku sodnega leta bo o tem v oddaji Intervju govoril predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Smo tik pred vrhuncem sezone nagrajevanja najboljših v filmski industriji, zato se bomo pogovarjali o filmu, televiziji, platformah videa na zahtevo, Youtubu in multimedijski ustvarjalnosti. Luka Marčetič je avtor najbolj gledanega slovenskega filma v samostojni Sloveniji Pr' Hostar in humoristične spletne serije V dvoje, ki nastaja za edino slovensko platformo videa na zahtevo Voyo. Z njim se bo pogovarjala Urška Henigman.
27. januarja je častitljiv jubilej, 85-letnico delovanja, zaznamovalo Slovensko filozofsko društvo. Ob tej priložnosti smo pred našim mikrofonom gostili njegovega predsednika, dr. Tomaža Grušovnika, sicer izrednega profesorja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. V pogovoru z dr. Grušovnikom smo preverjali, kakšni pravzaprav so cilji in naloge filozofskega stanovskega društva, seveda pa so nas zaposlovala tudi precej bolj daljnosežna vprašanja, povezana s poslanstvom filozofije v sodobnem svetu. Kako lahko ljubezen do modrosti tvorno poseže v družbeno stvarnost, ki jo zaznamujejo planetarna ekološka kriza, poplava lažnih novic in skokovito naraščanje socialnih razlik med najbogatejšimi in najrevnejšimi, smo v pogovoru z dr. Grušovnikom preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Neveljaven email naslov