Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Aleksander Mežek

21.11.2018

Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let.

Legendarni kantavtor je praznoval 70 let

Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Aleksander John, je v 52 letih kariere posnel dobrih dvajset studijskih, skupno pa več kot trideset plošč. Njegovo glasbeno pot so zaznamovala številna sodelovanja, še posebno tisto z angleškim glasbenikom Cliffom Richardom, ki mu je leta 1972 odprlo pot v tujino. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti – še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. V Slovenijo, reko, ki ga je vseskozi vračala v otroštvo, se je vrnil pred štirimi leti. Od glasbe se še ne namerava posloviti in svoj 70. rojstni dan je v nedeljo praznoval s koncertom v ljubljanski Operi.

Aleksandra Mežka smo tri dni po njegovem rojstnem dnevu, še vedno sredi prazničnega vzdušja, ki so ga pričarali njegovi prijatelji in družina, obiskali v domači Žirovnici. Med odstiranjem drobcev njegove raznovrstne in izkušenj polne glasbene poti je beseda nanesla tudi na odnos do občinstva, torej vseh tistih, ki jim je glasba namenjena:

“Za mene je vedno bila največja nagrada to, da so ljudje usvojili eno pesem, se naučili besedila in jo prepevali in uporabljali. Saj za nas – tiste, ki pišemo, ustvarjamo – je to največ, kar si lahko želimo. Da ljudje nekako začutijo tiste besede, ki si jih napisal, pa začutijo ta občutek zadaj, pomen tega, kar si želel povedati, in na en način najdejo nekaj v svojem življenju, eno paralelo, ki jih povezuje s tistim besedilom. In meni je to vedno, na en način, mi je bilo zelo prijetno, da sem začutil, da ljudje pravzaprav delimo iste občutke. In če nekaj izrečeš dovolj iskreno, potem ljudje to tako razumejo in enostavno sprejmejo to. In potem sploh pravzaprav po letih ni več niti važno, kdo je to napisal, gre bolj za to, da se je en občutek izrazil v glasbi, v besedi – in če paše v pravem trenutku, potem to res nekako ti da … Ali te sprosti ali pa ti da en občutek, da pač deliš nekaj z drugimi ljudmi.”

Mežkovo ustvarjalno pot so zaznamovala številna sodelovanja. Besedila na svoji novejši studijski plošči “Tečem skozi čas” je soustvaril z Janom Tomazinom:

“On je bil v mlajših letih skakalec in je imel popolnoma druge poglede na pokrajino, na letenje – mene je v bistvu zelo zanimalo, kako se nekdo počuti, ko leti skozi zrak v Planici, recimo, na dvesto metrov višine. In on ima te občutke in mi jih je razlagal in sem rekel, to je zelo zanimivo: moja prva pesem je bila tista z naslovom Krila in je bila želja po letenju. In sem potem srečal nekoga, ki res leti … Po svoje vsak človek ima eno izkušnjo, ki jo lahko deli. Eno zanimivo izkušnjo. Če bi poslušali in si delili take izkušnje, bi se verjetno tudi bolje razumeli. Ker če ti nekdo razloži, kako on gleda na določene stvari, ki jih ti ne moreš, recimo, ali pa nimaš sposobnosti, da bi to delal, in če te zanima to, potem vidiš eno drugo dimenzijo, nekdo drug ti lahko to pričara ali pa razloži.”


Aleksander Mežek

21.11.2018

Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let.

Legendarni kantavtor je praznoval 70 let

Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Aleksander John, je v 52 letih kariere posnel dobrih dvajset studijskih, skupno pa več kot trideset plošč. Njegovo glasbeno pot so zaznamovala številna sodelovanja, še posebno tisto z angleškim glasbenikom Cliffom Richardom, ki mu je leta 1972 odprlo pot v tujino. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti – še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. V Slovenijo, reko, ki ga je vseskozi vračala v otroštvo, se je vrnil pred štirimi leti. Od glasbe se še ne namerava posloviti in svoj 70. rojstni dan je v nedeljo praznoval s koncertom v ljubljanski Operi.

Aleksandra Mežka smo tri dni po njegovem rojstnem dnevu, še vedno sredi prazničnega vzdušja, ki so ga pričarali njegovi prijatelji in družina, obiskali v domači Žirovnici. Med odstiranjem drobcev njegove raznovrstne in izkušenj polne glasbene poti je beseda nanesla tudi na odnos do občinstva, torej vseh tistih, ki jim je glasba namenjena:

“Za mene je vedno bila največja nagrada to, da so ljudje usvojili eno pesem, se naučili besedila in jo prepevali in uporabljali. Saj za nas – tiste, ki pišemo, ustvarjamo – je to največ, kar si lahko želimo. Da ljudje nekako začutijo tiste besede, ki si jih napisal, pa začutijo ta občutek zadaj, pomen tega, kar si želel povedati, in na en način najdejo nekaj v svojem življenju, eno paralelo, ki jih povezuje s tistim besedilom. In meni je to vedno, na en način, mi je bilo zelo prijetno, da sem začutil, da ljudje pravzaprav delimo iste občutke. In če nekaj izrečeš dovolj iskreno, potem ljudje to tako razumejo in enostavno sprejmejo to. In potem sploh pravzaprav po letih ni več niti važno, kdo je to napisal, gre bolj za to, da se je en občutek izrazil v glasbi, v besedi – in če paše v pravem trenutku, potem to res nekako ti da … Ali te sprosti ali pa ti da en občutek, da pač deliš nekaj z drugimi ljudmi.”

Mežkovo ustvarjalno pot so zaznamovala številna sodelovanja. Besedila na svoji novejši studijski plošči “Tečem skozi čas” je soustvaril z Janom Tomazinom:

“On je bil v mlajših letih skakalec in je imel popolnoma druge poglede na pokrajino, na letenje – mene je v bistvu zelo zanimalo, kako se nekdo počuti, ko leti skozi zrak v Planici, recimo, na dvesto metrov višine. In on ima te občutke in mi jih je razlagal in sem rekel, to je zelo zanimivo: moja prva pesem je bila tista z naslovom Krila in je bila želja po letenju. In sem potem srečal nekoga, ki res leti … Po svoje vsak človek ima eno izkušnjo, ki jo lahko deli. Eno zanimivo izkušnjo. Če bi poslušali in si delili take izkušnje, bi se verjetno tudi bolje razumeli. Ker če ti nekdo razloži, kako on gleda na določene stvari, ki jih ti ne moreš, recimo, ali pa nimaš sposobnosti, da bi to delal, in če te zanima to, potem vidiš eno drugo dimenzijo, nekdo drug ti lahko to pričara ali pa razloži.”


01.06.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


25.05.2016

Dr. Marko Bošnjak

30. maja bo v Strasbourgu prisegel novi sodnik sodišča za človekove pravice iz Slovenije doktor Marko Bošnjak. V 47-članskem sodišču bo z 42 leti med najmlajšimi. Poznavalci ga uvrščajo v prvo ligo med kazenskimi pravniki, doktor prava je postal pri 28. letih. Zadnja leta je bil odvetnik in njegove stranke so bili Bavčar, Kangler, Tošič, Lovše in drugi. Prihodnjih 9 let bo sodnik v Strasbourgu.


18.05.2016

Matevž Čelik, direktor MAO

V sredin Intervju na Prvem smo povabili Matevža Čelika, arhitekta, raziskovalca in avtorja. Soustanovitelj in dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org se je podpisal tudi pod monografijo New architecture in Slovenia, ki je prvi prerez sodobne slovenske arhitekture namenjen tujemu trgu. Od leta 2010 vodi Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki se pod njegovo taktirko lahko pohvali z odmevnimi razpravami, konferencami in razstavami. Ljubljanski Bienale oblikovanja je preobrazil v enega najzanimivejših oblikovalskih dogodkov. Zadnji dve leti opravlja tudi vlogo direktorja evropske platforme Future Architecture. Matevža Čelika je prav na mednarodni muzejski dan pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Peter Giodani/MAO


11.05.2016

Peter Slatnar

Te dni naj bi luč sveta zagledale na novo oblikovane smuči za oba najuspešnejša smučarska skakalca minule sezone. Sklenjen naj bi bil tudi končni dogovor med Elanom in cerkljanskim podjetnikom Petrom Slatnarjem o prevzemu skakalnega programa. Šok, ki ga je povzročila nedavna odločitev novih lastnikov begunjskega Elana, se je s tem polegel, slovenski in drugi orli bodo lahko še naprej skakali na slovenskih smučkah, znanje na tem področju ostaja doma. O podrobnostih, motivih in prihodnosti proizvodnje skakalnih smuči v sredinem Intervjuju s podjetnikom in inovatorjem Petrom Slatnarjem.


04.05.2016

Miloš Bavec

Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Ob tej priložnosti smo v goste povabili direktorja Geološkega zavoda Slovenije, geologa dr. Miloša Bavca. Foto: Nina Slaček


27.04.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


20.04.2016

dr. Andrej Ule

Avtomobil in pametni telefon; penicilin in dekodiranje človeškega genoma; enakost pred zakonom in javno šolstvo – vseh teh civilizacijskih dosežkov oziroma pridobitev bi slej ko prej ne bilo, ko bi na Zahodu družbe že nekaj stoletij ne gradili na trezni uporabi razuma, na metodičnem dvomu, na eksperimentalnem preverjanju, na znanstveni metodi. In vendar se v Evropi in Amerikah v zadnjih letih oziroma desetletjih dovolj opazno krepi proti-racionalističen sentiment. Zdi se namreč, da vse pogosteje, vse raje ugotavljamo, da obstajajo resnice in spoznanja, do katerih se z razsodno uporabo razuma pač ni mogoče dokopati. In da se, kdor v svojem življenju raje kakor na čustva, intuicijo ali vero stavi na razum, na nek način pravzaprav odreka samemu bistvu lastne človeškosti. Za dobro mero pa lahko kritiki racionalnosti vselej pokažejo še na holokavst in sodobna omrežja elektronskega nadzora – pojava, ki temeljita natanko na premišljeni uporabi tehnoloških sadov racionalistične civilizacije. Toda – kaj bi tu lahko bila alternativa? Si, denimo, pot iz trenutne ekološke, ekonomske in humanitarne krize res lahko utremo z opiranjem na vse tisto, kar je v človeku neracionalno? – Dr. Andrej Ule, predavatelj logike in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti, se že desetletja posveča vprašanjem, kot so: kolikšna je moč razuma; kako daleč dejansko sežejo spoznanja, do katerih se lahko dokoplje razum; nas bo znanost osvobodila prej kakor nas bo tehnologija zasužnjila?


13.04.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


06.04.2016

Esma Redžepova

Esma Redžepova Teodosievska, dama z mogočnim in čustvenim glasom, je pevka, ki je romsko tradicionalno glasbo postavila na svetovne odre. Borka za človekove pravice in humanitarka, je s pokojnim možem posvojila in glasbeno izobrazila 47 dečkov. Divo, za katero je več kot 60 let trajajoča glasbena pot, je Enisa Brizani obiskala v rodnem Skopju.


30.03.2016

Bernard Roth

Reševanje znanstvenih problemov, razvijanje novih inovativnih izdelkov, prenos ideje v realnost, vse to zahteva kreativen in domišljen pristop, če naj trud obrodi sadove. Da bi se na podoben način spopadli s težavami, ki nas pestijo v našem vsakdanjem življenju, nam običajno ne pride na misel. Toda nad rezultati bi bili navdušeni, je prepričan ameriški znanstvenik Bernard Roth, utemeljitelj in programski direktor stanfordskega Hasso Platter Institute of Design, bolj znanega kot »D.school«. Profesor Roth, ki je sicer eden od očetov sodobne robotike, je kreativnost in pravi pristop, ki je potreben za uspešno delo na enem področju uspešno prenesel na številna druga. Metoda kreativnega timskega dela, kot jo razvija d.school, je danes temelj za delo številnih inovativnih razvojnih podjetij po vsem svetu, predvsem seveda Silicijeve doline, lahko pa je tudi temelj uspešnega življenja, je prepričan Bernard Roth. Foto: Nina Slaček


23.03.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


16.03.2016

Jadran Lenarčič

Jadran Lenarčič je lani stopil v tretji mandat na čelu inštituta Jožefa Stefana. Ta osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova sodi med uspešnejše v Evropi in je v mednarodnem prostoru tudi veliko bolj prepoznana in cenjena kot doma. Zato ni čudno, da je Lenarčič ob vsaki priložnosti zelo kritičen do kratkovidne politike in odnosa do znanosti, še zlasti do njenega potenciala v mladih, nadarjenih raziskovalcih. Ti so nebodigatreba, lahko pa bi bili paradni konji razvoja, je prepričan doktor elektrotehnike, ki je, preden je zasedel direktorsko mesto, opravljal raziskave na področju robotike. Še vedno predava tako na naših kot tudi na tujih univerzah. Je član inženirske akademije Slovenije in zaseda različne funkcije v mednarodnih organizacijah. Pravi, da je umetnik, ki deluje na znanstvenem področju. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikimedia Commons


16.03.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


09.03.2016

Dr. Anica Mikuš Kos

Specialistka otroške psihiatrije, premore neprecenljive izkušnje iz prakse, saj že dobri dve desetletji humanitarno deluje v kriznih območjih po vsem svetu. Dr. Mikuš Kosova, ki je kot otrok sama preživela vihro 2. svetovne vojne, pri svojih dobrih 80. letih na terenu še vedno vodi programe psihosocialne pomoči otrokom beguncem na kriznih območjih, med drugim (le v zadnjem času) v Kurdistanu, Afganistanu in Gazi. Njeno delo, pri katerem se usmerja v krepitev naravnih virov za obvladovanje težav, pa je bilo ključnega pomena tudi med vojno v Bosni in na Kosovu. Življenje je posvetila duševnemu zdravju otrok, med drugim je bila vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od upokojitve naprej pa velja za eno vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije.


02.03.2016

Ksenija Benedetti

Aktualni pogovori z gosti.


24.02.2016

Cvetana Rijavec

Cvetana Rijavec je letošnja prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju managementa. Kemijska inženirka, ki je postala uspešna direktorica s prepoznavnimi in prebojnimi poslovnimi rezultati. Soustvarjala je kultne slovenske blagovne znamke od prehrambne industrije do farmacije. Velika oboževalka matematike in ruskih literatov, ki govori šest jezikov. Cvetana Rijavec v sredinem intervjuju tudi o tem, zakaj so se potopila številna podjetja, kakšen je profil sodobnega slovenskega managerja in zakaj vodenje utemeljeno na ustrahovanju podrejenih dolgoročno ne prinaša uspeha. Po deseti na Prvem.


17.02.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


10.02.2016

Njena ekscelenca Sophie Honey

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je pred težavno odločitvijo ali naj ostane član Evropske unije. Premier David Cameron je o tem napovedal referendum, ki naj bi bil do konca leta 2017. Pred tem se britanski premier pogaja o reformah, ki jih zahteva njegova država, da bi ostala v Evropski uniji. O tem bodo razpravljali tudi na vrhu Evropske unije prihodnji teden. O britanskih predlogih v oddaji Sredin intervju govori veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji njena ekscelenca Sophie Honey. Vprašali smo jo tudi o britanskih pogledih na migracije oz. begunsko krizo in o reševanju perečih sporov na Bližnjem vzhodu.


27.01.2016

Matjaž Gruden

Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.


Stran 23 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov