Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto "umira" ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Svoja spoznanja sta zapisala v knjigi z naslovom "Mesto neizpolnjenih pričakovanj - Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja". Njune ugotovitve bomo pobliže spoznali v sredinem Intervjuju. Z njima se bo pogovarjal Stane Kocutar. Po deseti na Prvem.
Sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer sta raziskovala družbene, politične kulturne in socialne razmere Maribor v minulih desetletjih
Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto “umira” ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Lotila sta se namreč raziskovanja družbenih, političnih, kulturnih in socialnih razmer v Mariboru v minulih desetletjih in na tej podlagi je nastala knjiga Mesto neizpolnjenih pričakovanj – Družbeni profil Maribora na začetku 21. stoletja. V študiji sta prišla do zanimivih, celo pretresljivih ugotovitev, ki so med seboj večkrat v nasprotju, ugotavljata specifično miselnost Mariborčanov, ki so bolj kot drugje zazrti v nedavno preteklost, dokaj nezaupljivi, bolj kot drugi državljani nenaklonjeni priseljencem in tujcem in zaprti v ozke družbene okvire. Takšno ozračje ni najbolj naklonjeno razvojnemu preboju, a kljub temu Maribor ni brez razvojnih potencialov in obstaja nekaj znamenj, da bi se trend lahko spet obrnil navzgor.
Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto "umira" ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Svoja spoznanja sta zapisala v knjigi z naslovom "Mesto neizpolnjenih pričakovanj - Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja". Njune ugotovitve bomo pobliže spoznali v sredinem Intervjuju. Z njima se bo pogovarjal Stane Kocutar. Po deseti na Prvem.
Sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer sta raziskovala družbene, politične kulturne in socialne razmere Maribor v minulih desetletjih
Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto “umira” ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Lotila sta se namreč raziskovanja družbenih, političnih, kulturnih in socialnih razmer v Mariboru v minulih desetletjih in na tej podlagi je nastala knjiga Mesto neizpolnjenih pričakovanj – Družbeni profil Maribora na začetku 21. stoletja. V študiji sta prišla do zanimivih, celo pretresljivih ugotovitev, ki so med seboj večkrat v nasprotju, ugotavljata specifično miselnost Mariborčanov, ki so bolj kot drugje zazrti v nedavno preteklost, dokaj nezaupljivi, bolj kot drugi državljani nenaklonjeni priseljencem in tujcem in zaprti v ozke družbene okvire. Takšno ozračje ni najbolj naklonjeno razvojnemu preboju, a kljub temu Maribor ni brez razvojnih potencialov in obstaja nekaj znamenj, da bi se trend lahko spet obrnil navzgor.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov