Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kemija je lahko zelena, če to želimo, Direktor Kemijskega inštituta prof. Gregor Anderluh o možnostih, ki jih odpirajo vrhunske raziskave

10.07.2019

Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije?

Direktor Kemijskega inštituta prof. Gregor Anderluh o možnostih, ki jih odpirajo vrhunske raziskave

Izraz kemija v pogovornem jeziku  pogosto uporabljamo kar kot sopomenko za umetne snovi, ki obremenjujejo tako okolje kot naše telo. Prof. Gregor Anderluh pa poudarja, da to ni krivda same kemije. Gre za to, kaj ljudje z njo počnemo. In kemija za 21. stoletje se vse bolj intenzivno usmerja v zeleno in trajnostno smer ter v krožno gospodarstvo.

“Jaz kemije vsekakor ne razumem kot škodljivo. Kemija zna navsezdnje tudi razgraditi tisto, kar sintetizira, in to tudi na okolju prijazne načine. Velik poudarek danes je prav na sintezi spojin brez strupenih ali škodljivih kemikalij. Izrazito trajnostno so zasnovane tudi naše raziskave novih materialov za baterije prihodnosti. Na tem področju na Kemijskem inštitutu deluje zelo uspešna skupina.”

Slovenska znanost se lahko pohvali z vrhunskimi uspehi, kot celota pa ni v dobri kondiciji

Kemijski inštitut je v zadnjih letih nanizal tudi vrsto raziskovalnih uspehov, ki so jih pospremile objave v uglednih znanstvenih revijah. Toda konkurenca v vrhunski znanosti je ostra, Slovenija pa za znanost nameni izrazito manj denarja kot druge članice Evropske unije. Tudi glede vladnih obljub ob izrazitem povečanju sredstev za znanost je Anderluh zadržan.

“Mislim, da se glede financiranja znanosti iz javnih sredstev veter še ni dovolj obrnil. Mislim, da še vedno stopicljamo na mestu in da ni nobenih konkretnih dejanj, ki bi kazala na to, da se bo trend zares obrnil. V tem, koliko damo za znanost, smo še vedno na repu Evropske unije.”

O trendih v znanosti

“Trendovstvo je prisotno tudi v znanosti, temu se ne da izogniti. Določena področja so lahko iz različnih vzrokov nekaj časa v ospredju. Tudi v znanosti je treba imeti nekaj sreče, da si na pravem mestu ob pravem času s pravo raziskavo. Lahko se zgodi, da urednik znanstvene revije v nekem trenutku potrebuje dober članek prav z določenega področja in tako lahko zaradi srečnih okoliščin prideš do objave. “

O medijski izpostavljenosti

Pogosteje kot zaradi odličnih raziskav se je v zadnjih letih Kemijski inštitut v medijih znašel zaradi umora nekdanjega direktorja dr. Janka Jamnika in poskusa umora še enega raziskovalca. Koliko to vpliva na Kemijski inštitut, na zaposlene, na delo nasploh?

“Vsem zaposlenim na Kemijskem inštitutu je seveda v interesu, da se ugotovi, zakaj so se zgodili ti tragični dogodki in kdo je za to kriv. Dokler ne bomo poznali odgovorov na ta vprašanja, se bodo porajala vprašanja, zakaj se je to zgodilo. Nam ni vseeno, kako se to v javnosti predstavlja in ko se v medijih pojavijo neresnične trditve o inštitutu. Ne glede na to pa mislim, da imamo na Kemijskem inštitutu izjemne ekipe, ki s svojimi dosežki in odkritji dokazujejo, da se na znanstvenoraziskovalnem področju uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh, in to je tisto, kar šteje.”


Kemija je lahko zelena, če to želimo, Direktor Kemijskega inštituta prof. Gregor Anderluh o možnostih, ki jih odpirajo vrhunske raziskave

10.07.2019

Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije?

Direktor Kemijskega inštituta prof. Gregor Anderluh o možnostih, ki jih odpirajo vrhunske raziskave

Izraz kemija v pogovornem jeziku  pogosto uporabljamo kar kot sopomenko za umetne snovi, ki obremenjujejo tako okolje kot naše telo. Prof. Gregor Anderluh pa poudarja, da to ni krivda same kemije. Gre za to, kaj ljudje z njo počnemo. In kemija za 21. stoletje se vse bolj intenzivno usmerja v zeleno in trajnostno smer ter v krožno gospodarstvo.

“Jaz kemije vsekakor ne razumem kot škodljivo. Kemija zna navsezdnje tudi razgraditi tisto, kar sintetizira, in to tudi na okolju prijazne načine. Velik poudarek danes je prav na sintezi spojin brez strupenih ali škodljivih kemikalij. Izrazito trajnostno so zasnovane tudi naše raziskave novih materialov za baterije prihodnosti. Na tem področju na Kemijskem inštitutu deluje zelo uspešna skupina.”

Slovenska znanost se lahko pohvali z vrhunskimi uspehi, kot celota pa ni v dobri kondiciji

Kemijski inštitut je v zadnjih letih nanizal tudi vrsto raziskovalnih uspehov, ki so jih pospremile objave v uglednih znanstvenih revijah. Toda konkurenca v vrhunski znanosti je ostra, Slovenija pa za znanost nameni izrazito manj denarja kot druge članice Evropske unije. Tudi glede vladnih obljub ob izrazitem povečanju sredstev za znanost je Anderluh zadržan.

“Mislim, da se glede financiranja znanosti iz javnih sredstev veter še ni dovolj obrnil. Mislim, da še vedno stopicljamo na mestu in da ni nobenih konkretnih dejanj, ki bi kazala na to, da se bo trend zares obrnil. V tem, koliko damo za znanost, smo še vedno na repu Evropske unije.”

O trendih v znanosti

“Trendovstvo je prisotno tudi v znanosti, temu se ne da izogniti. Določena področja so lahko iz različnih vzrokov nekaj časa v ospredju. Tudi v znanosti je treba imeti nekaj sreče, da si na pravem mestu ob pravem času s pravo raziskavo. Lahko se zgodi, da urednik znanstvene revije v nekem trenutku potrebuje dober članek prav z določenega področja in tako lahko zaradi srečnih okoliščin prideš do objave. “

O medijski izpostavljenosti

Pogosteje kot zaradi odličnih raziskav se je v zadnjih letih Kemijski inštitut v medijih znašel zaradi umora nekdanjega direktorja dr. Janka Jamnika in poskusa umora še enega raziskovalca. Koliko to vpliva na Kemijski inštitut, na zaposlene, na delo nasploh?

“Vsem zaposlenim na Kemijskem inštitutu je seveda v interesu, da se ugotovi, zakaj so se zgodili ti tragični dogodki in kdo je za to kriv. Dokler ne bomo poznali odgovorov na ta vprašanja, se bodo porajala vprašanja, zakaj se je to zgodilo. Nam ni vseeno, kako se to v javnosti predstavlja in ko se v medijih pojavijo neresnične trditve o inštitutu. Ne glede na to pa mislim, da imamo na Kemijskem inštitutu izjemne ekipe, ki s svojimi dosežki in odkritji dokazujejo, da se na znanstvenoraziskovalnem področju uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh, in to je tisto, kar šteje.”


05.11.2014

Odprava Hagshu 2014

Slovenski alpinisti so letos zgodaj jeseni z odpravo Hagshu 2014 znova dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh. Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so v severni steni Hagshuja, 6657 metrov visoke gore v indijski Himalaji, preplezali prvenstveno smer, ki so jo ocenili z oceno ED – najvišjo stopnjo težavnosti francoske šeststopenjske lestvice. Dodatno vrednost vzponu daje dejstvo, da je bila ta stena do zdaj sploh še nepreplezana in da so naši alpinisti po spletu okoliščin za samo nekaj dni prehiteli britansko odpravo, ki jo je vodil sloviti Mick Fowler. Brez dvoma gre za letos najpomembnejši alpinistični dosežek slovenskih odprav. In morda tudi za nominacijo za zlati cepin, najvišjo nagrado v svetu alpinizma za leto 2014. S člani odprave Hagshu 2014 se bo v Intervjuju na Prvem pogovarjal Jure Čokl. Avtor prispevka: Jure K. Čokl


29.10.2014

Mihail Gončar

Plin ni samo predmet resevanja energetskih strategij, ampak vse bolj dejavnik tudi mednarodnih odnosov. Slednje zgovorno dokazujejo ukrajinska kriza in napetosti v dialogu Zahoda in Rusije. Ukrajinske poglede na problematiko bo v pogovoru z Andrejem Stoparjem v danasnjem Intervjuju na Prvem razgrnil eden najuglednejsih ukrajinskih strolovnjakov za podrocje plina, Mihail Gončar.


22.10.2014

Prof. dr. Marko Ilešič

Aktualni pogovori z gosti.


15.10.2014

Boštjan Napotnik

Vnet kulinarični raziskovalec, ki nakup kruha doživlja kot osebni poraz, saj ga sam peče že 15 let. Hrana je preveč pomembna, da je ne bi pripravljali sami, pravi. Je avtor kuharskega bloga kruhinvino, pa tudi čisto sveže kuharice Kuhinja za prave moške - Orodjarna. Kreativni direktor oglaševalske agencije, ki mu ustvarjalnost pride prav tudi pri kulinaričnih recenzijah za tednik Mladina in občasnem pripovedovanju v radijski mikrofon Radia Študent. Tokrat bo govoril v mikrofon 1. programa in razložil, zakaj ljudje, ki gledajo kuharske oddaje, ne kuhajo? Boštjan Napotnik, v sredo, v oddaji Intervju po 10. na Prvem! Voditeljica: Nadia Petauer


08.10.2014

Prof. dr. Massimo Cacciari

Italijanski filozof, politik in akademik Massimo Cacciari pri dopolnjenih sedemdesetih letih še vedno sodi med "poredne dečke" javnega življenja pri sosedih, saj brez dlake na jeziku ošvrkne kogarkoli in karkoli. Rojeni Benečan, nekdanji profesor estetike na tamkajšnji Fakulteti za arhitekturo, ugleden in ploden pisec filozofskih del, ustanovitelj fakultet in večkratni častni doktor je svojo politično pot začel na skrajni levici, toda zadnji mandat na mestu beneškega župana so mu zagotovili glasovi sredine. V zadnjih dveh desetletjih je mesto v laguni vodil celih dvanajst let - kot se sam pohvali, ga je v tem času izboljšal do neprepoznavnosti. Kljub temu pa so puščice, ki jih pošilja v vse smeri, še vedno ostre: do italijanskega političnega ustroja, evropske socialne demokracije in Evropske unije. Ta bi morala postati imperij in se odpovedati preživetemu vztrajanju pri moči nacionalnih držav, pravi. Eden najuglednejših Benečanov sodobnosti prof. dr. Massimo Cacciari bo gost Janka Petrovca v tokratni oddaji Intervju - 8. oktobra ob 10.10 na Prvem!


01.10.2014

Aleš Primc

Aktualni pogovori z gosti.


17.09.2014

Uroš Lipušček

Aktualni pogovori z gosti.


10.09.2014

Tamara Urbančič

Aktualni pogovori z gosti.


03.09.2014

Dr. Jure Vidmar

Pogovarjali se bomo z dr. Juretom Vidmarjem, predavateljem mednarodnega prava na Oxfordu, v Maastrichtu in v južnoafriški Pretorii. Med vprašanji, s katerimi se poglobljeno ukvarja zadnje mesece je tudi referendum o škotski neodvisnosti, ki se bo zgodil 18. Septembra. Z njim so povezana številna politološka, sociološka in pravna vprašanja, prav slednjim pa bomo posvetili osrednjo pozornost. Kaj lahko prinese škotska neodvisnost za mednarodno skupnost, kako je z državljanstvom in predvsem- obstankom v Evropski uniji? Kaj pa, če neodvisnost ne bo izglasovana? O aktualnih mednarodno-pravnih vprašanjih, s katerimi se ukvarja dr. Jure Vidmar v sredo po 10. uri na Prvem!


27.08.2014

Matej Venier

Aktualni pogovori z gosti.


13.08.2014

Kritik, voditelj, publicist MARCEL ŠTEFANČIČ

Aktualni pogovori z gosti.


06.08.2014

Iztok Kavčič

Letošnji julij ni postregel samo z nenavadno hladnim in mokrim vremenom, ampak si ga bomo žal zapomnili tudi po številnih letalskih nesrečah. Sestreljeno malezijsko letalo, nesreča tajvanskega in alžirskega letala ? Kljub temu pa letalski promet velja za najbolj varnega, piloti so visoko usposobljeni in vsak dan varno v zrak in nazaj na tla spravijo na tisoče letal. Odgovorno in zahtevno dela zahteva posebne ljudi, enega takih boste slišali v sredinem Intervjuju po deseti. Iztoka Kavčiča, kapitana inštruktorja, vodjo letalskega sektorja pri Adrii Airways in dolgoletnega pilota letala AIRBUS 320, je k pogovoru povabila Andreja Čokl.


30.07.2014

Vlasta Nussdorfer

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je nedavno izdala prvo letno poročilo o svojem delu. V njem je zapisala, da je kršitev človekovih pravic vse več. Te se najpogosteje dogajajo najbolj ranljivim skupinam, med drugim otrokom, revnim, bolnim, nezaposlenim in drugačnim. Glede domnevnih kršitev pravic v sodnih postopkih pravnomočno obsojenemu Janezu Janši pa pravi, da ni dobila nobene prijave oziroma pobude za obravnavo tega primera. Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je na Intervju povabil Boštjan Močnik.


23.07.2014

Franci Rozman

Aktualni pogovori z gosti.


16.07.2014

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


09.07.2014

Intervju - Radio

Slavko Ivančič ni samo odličen pevec, ki je v svoji dolgi in uspešni glasbeni karieri prepeval s v skupinah Bazar, Casino Band in Faraoni, je tudi glasbeni pedagog, pianist, zadnji dve leti umetniški direktor festivala Melodije morja in sonca, pa umetniški vodja klape Solinar in velik ljubitelj nogometa. Letos praznuje dve pomembni obletnici - 40 let glasbenega delovanja in 60. rojstni dan. O vsem tem , se bo z njim pogovarjala Anja Rupel.


02.07.2014

Dr. Marko Likon

Aktualni pogovori z gosti.


25.06.2014

Dr. Joachim Gross, dr.med.

Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.


Stran 27 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov