Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.
Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo
Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov – med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane – negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.
Na Kliniki Golnik so v času epidemije sprejeli okoli 50 pacientov, 8 jih je umrlo. Ostali so ozdraveli in zapustili bolnišnico. Na epidemijo so se pravočasno pripravili.
»Slovenija se je odzvala pravočasno, zato nismo delili usode z ostalimi državami. V bolnišnici na Golniku smo postali pozorni že, ko je začela naraščati cena varovalne opreme, takrat smo začeli z dodatnimi nakupi zaščitne opreme. Epidemija se je bližala, morali smo ukrepati, za sprejem okuženih bolnikov smo preuredili negovalni oddelek. Z začasno preureditvijo, tudi improvizacijo, smo vzpostavili pogoje za obravnavo bolnikov in pogoje za delo.»
Bolnišnica Golnik bi zaradi prostorske stiske nujno potrebovala nov izolacijski oddelek.
»Prvi val okužbe se umirja. V centralnem delu naše bolnišnice bolezni ni bilo. Mi lahko kupimo veliko aparatov, ampak v ključnih trenutkih potrebujemo ljudi. Negovalno osebje in zdravnike z znanjem, obravnava okuženih bolnikov je zahtevna.”
»Vsi si želimo zdravilo, cepivo, da bi lahko prekinili to nočno moro. Ob tej želji pa me obhajajo strahovi, da to ne bo prav hitro. Upamo, da bo zdravilo učinkovito, hkrati pa me skrbi, ker virus mutira.«
»Na Spodnjem Gorenjskem imamo ekipo strokovnjakov, v kateri sem tudi sam, ki dobro sodeluje z domovi za starejše na tem območju. Spremljamo bolnike v domovih, se pogovarjamo, srečujemo, načrtovali smo ukrepe. Pred izbruhom novega koronavirusa ni bil nihče pripravljen, ne domovi za starejše občane, ne bolnišnice, ne primarno zdravstvo. Potrebovali smo znanje in trening pravilne uporabe zaščitne opreme. To smo videli tudi v naši bolnišnici. Zaposleni, ki niso delali z infektivnimi bolniki, niso poznali podrobnosti, kako se oprema namesti, kako se gibljemo, kam smemo, kam ne, česa se ne smemo dotakniti in kako se okužena oprema sname. V domovih za starejše občane so imeli še manj takšnih izkušenj.
“In te izkušnje so bile dragocene. Takšna uspešna zgodba je Dom starejših občanov Naklo, kjer sta zbolela dva oskrbovanca in dva zaposlena, a smo epidemijo prekinili. Preprečili smo, da se od oskrbovancev ni znova okužilo osebje, ki bi lahko okužilo varovance. V Naklem smo ta začaran krog, ki smo ga videli v nekaterih domovih, uspeli pravočasno prekiniti«, je pojasnil Aleš Rozman.
»Zaščitna oprema je shranjena v varnih prostorih, sledimo vsako škatlo, maske se delijo osebno, če kdo rabi dodatno, jo dobi.«
V vladni svetovalni skupini za področje zdravstva med epidemijo so različni strokovnjaki, niso vedno soglasni, imajo različne poglede na ukrepe, a je pomembno, da so učinkoviti. Vsak večer imajo videokonferenco, pogovarjajo se tudi čez dan. Delijo izkušnje iz tujine.
»Neposrednega pritiska politike na delo skupine nisem čutil. Velika večina nas je neodvisnih. V zadnjem času pa je postal velik pritisk iz družbe, saj ukrepi povzročajo škodo na številnih področjih. Pritiski po odpiranju so veliki. Mi bi radi razmere vodili tako, da bi bila družba odprta, da bi gospodarstvo lahko delovalo, ne bi pa se želeli skozi lahkomiselne sprostitve ukrepov vrnili v čas, da bi krivulja bolezni naraščala. Virus se lahko prenaša na množičnih prireditvah, zabavah, ob druženjih, kar si ljudje najbolj želijo. Tukaj bomo morali biti najbolj previdni, če želimo ekonomsko preživeti.«
Ker Golnik ni velika ustanova, skušajo biti vsi operativni. »Mi zdravimo bolnike. Kot klinična ustanova vpeljujemo nove metode zdravljenja, in poučujemo študente fakultet, kultura znanja je zelo pomembna. Postavljam si vprašanje, kaj bi si sam želel kot pacient. Pred epidemijo smo načrtovali, kako bi skrajšali čase od odvzema do izvida, da bi naročali na uro, da pacienti ne bi čakali v bolnišnicah, da bi izvide dobili v roke, da bi se lahko več pogovarjali s pacienti, da bi ti dobili razumljivo razlago…«
»Vsaka epidemija povzroča škodo pri tistih bolnikih, ki so morali zaradi svojih diagnoz in drugih bolezni počakati na obravnave. So tudi izjeme. Diagnostika raka ne more čakati, pomembno je zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Vse takšne primere smo na Golniku obravnavali. Bolnike, ki so naročeni pod hitro in redno, že uvrščamo na preglede. Ker je bilo primarno zdravstvo obremenjeno z novim koronavirusom, napotitev ni bilo veliko. Bojimo se, da bolniki čakajo doma in se jim bolezen slabša. Če čutijo, da njihovo zdravje ni v redu, naj vztrajajo pri nadaljnji obravnavi. Izolacija je imela po drugi strani ugoden vpliv na bolnike s kroničnimi boleznimi, saj je bilo manj poslabšanj KOPB in astme zaradi kroničnih respiratornih obolenj.«
»Kot interventni pulmolog sem navajen delati, tudi z zgledom. Nikoli se nisem obračal od tega virusa. Ko je bila negotovost največja, sem rekel: Gremo, kdo gre z menoj? Tako smo z mobilno ekipo na začetku epidemije po naročilu ministrstva v enem dnevu odvzeli brise v Domu starejših občanov Metlika«, pravi dr. Aleš Rozman.
»Čaka nas negotovo obdobje, ne bi bil rad črnogled, lahko tudi močan drugi val. Tako kot po 11.septembru, tudi po epidemiji svet ne bo več isti. Kot družba bomo morali preživeti, življenjski slog pa prilagoditi. Spreminjanje navad traja in je lahko tudi boleče. Z drugačnim pogledom na svet bomo našli tudi lepe stvari. Bomo pa morali še enkrat premisliti, kaj potrebujemo, kaj nas veseli, da ne bomo razmišljali zgolj o tem, za kaj smo prikrajšani.«
Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.
Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo
Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov – med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane – negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.
Na Kliniki Golnik so v času epidemije sprejeli okoli 50 pacientov, 8 jih je umrlo. Ostali so ozdraveli in zapustili bolnišnico. Na epidemijo so se pravočasno pripravili.
»Slovenija se je odzvala pravočasno, zato nismo delili usode z ostalimi državami. V bolnišnici na Golniku smo postali pozorni že, ko je začela naraščati cena varovalne opreme, takrat smo začeli z dodatnimi nakupi zaščitne opreme. Epidemija se je bližala, morali smo ukrepati, za sprejem okuženih bolnikov smo preuredili negovalni oddelek. Z začasno preureditvijo, tudi improvizacijo, smo vzpostavili pogoje za obravnavo bolnikov in pogoje za delo.»
Bolnišnica Golnik bi zaradi prostorske stiske nujno potrebovala nov izolacijski oddelek.
»Prvi val okužbe se umirja. V centralnem delu naše bolnišnice bolezni ni bilo. Mi lahko kupimo veliko aparatov, ampak v ključnih trenutkih potrebujemo ljudi. Negovalno osebje in zdravnike z znanjem, obravnava okuženih bolnikov je zahtevna.”
»Vsi si želimo zdravilo, cepivo, da bi lahko prekinili to nočno moro. Ob tej želji pa me obhajajo strahovi, da to ne bo prav hitro. Upamo, da bo zdravilo učinkovito, hkrati pa me skrbi, ker virus mutira.«
»Na Spodnjem Gorenjskem imamo ekipo strokovnjakov, v kateri sem tudi sam, ki dobro sodeluje z domovi za starejše na tem območju. Spremljamo bolnike v domovih, se pogovarjamo, srečujemo, načrtovali smo ukrepe. Pred izbruhom novega koronavirusa ni bil nihče pripravljen, ne domovi za starejše občane, ne bolnišnice, ne primarno zdravstvo. Potrebovali smo znanje in trening pravilne uporabe zaščitne opreme. To smo videli tudi v naši bolnišnici. Zaposleni, ki niso delali z infektivnimi bolniki, niso poznali podrobnosti, kako se oprema namesti, kako se gibljemo, kam smemo, kam ne, česa se ne smemo dotakniti in kako se okužena oprema sname. V domovih za starejše občane so imeli še manj takšnih izkušenj.
“In te izkušnje so bile dragocene. Takšna uspešna zgodba je Dom starejših občanov Naklo, kjer sta zbolela dva oskrbovanca in dva zaposlena, a smo epidemijo prekinili. Preprečili smo, da se od oskrbovancev ni znova okužilo osebje, ki bi lahko okužilo varovance. V Naklem smo ta začaran krog, ki smo ga videli v nekaterih domovih, uspeli pravočasno prekiniti«, je pojasnil Aleš Rozman.
»Zaščitna oprema je shranjena v varnih prostorih, sledimo vsako škatlo, maske se delijo osebno, če kdo rabi dodatno, jo dobi.«
V vladni svetovalni skupini za področje zdravstva med epidemijo so različni strokovnjaki, niso vedno soglasni, imajo različne poglede na ukrepe, a je pomembno, da so učinkoviti. Vsak večer imajo videokonferenco, pogovarjajo se tudi čez dan. Delijo izkušnje iz tujine.
»Neposrednega pritiska politike na delo skupine nisem čutil. Velika večina nas je neodvisnih. V zadnjem času pa je postal velik pritisk iz družbe, saj ukrepi povzročajo škodo na številnih področjih. Pritiski po odpiranju so veliki. Mi bi radi razmere vodili tako, da bi bila družba odprta, da bi gospodarstvo lahko delovalo, ne bi pa se želeli skozi lahkomiselne sprostitve ukrepov vrnili v čas, da bi krivulja bolezni naraščala. Virus se lahko prenaša na množičnih prireditvah, zabavah, ob druženjih, kar si ljudje najbolj želijo. Tukaj bomo morali biti najbolj previdni, če želimo ekonomsko preživeti.«
Ker Golnik ni velika ustanova, skušajo biti vsi operativni. »Mi zdravimo bolnike. Kot klinična ustanova vpeljujemo nove metode zdravljenja, in poučujemo študente fakultet, kultura znanja je zelo pomembna. Postavljam si vprašanje, kaj bi si sam želel kot pacient. Pred epidemijo smo načrtovali, kako bi skrajšali čase od odvzema do izvida, da bi naročali na uro, da pacienti ne bi čakali v bolnišnicah, da bi izvide dobili v roke, da bi se lahko več pogovarjali s pacienti, da bi ti dobili razumljivo razlago…«
»Vsaka epidemija povzroča škodo pri tistih bolnikih, ki so morali zaradi svojih diagnoz in drugih bolezni počakati na obravnave. So tudi izjeme. Diagnostika raka ne more čakati, pomembno je zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Vse takšne primere smo na Golniku obravnavali. Bolnike, ki so naročeni pod hitro in redno, že uvrščamo na preglede. Ker je bilo primarno zdravstvo obremenjeno z novim koronavirusom, napotitev ni bilo veliko. Bojimo se, da bolniki čakajo doma in se jim bolezen slabša. Če čutijo, da njihovo zdravje ni v redu, naj vztrajajo pri nadaljnji obravnavi. Izolacija je imela po drugi strani ugoden vpliv na bolnike s kroničnimi boleznimi, saj je bilo manj poslabšanj KOPB in astme zaradi kroničnih respiratornih obolenj.«
»Kot interventni pulmolog sem navajen delati, tudi z zgledom. Nikoli se nisem obračal od tega virusa. Ko je bila negotovost največja, sem rekel: Gremo, kdo gre z menoj? Tako smo z mobilno ekipo na začetku epidemije po naročilu ministrstva v enem dnevu odvzeli brise v Domu starejših občanov Metlika«, pravi dr. Aleš Rozman.
»Čaka nas negotovo obdobje, ne bi bil rad črnogled, lahko tudi močan drugi val. Tako kot po 11.septembru, tudi po epidemiji svet ne bo več isti. Kot družba bomo morali preživeti, življenjski slog pa prilagoditi. Spreminjanje navad traja in je lahko tudi boleče. Z drugačnim pogledom na svet bomo našli tudi lepe stvari. Bomo pa morali še enkrat premisliti, kaj potrebujemo, kaj nas veseli, da ne bomo razmišljali zgolj o tem, za kaj smo prikrajšani.«
V tokratnem intervjuju bo z nami Franjo Bobinac, gospodarstvenik, mendžer, navdušen športnik in že pol leta tudi predsednik slovenske športne krovne organizacije. Ta hip je najbolj vpet v največji večpanožni športni dogodek v zgodovini naše države, ki poteka v Mariboru. O olimpijskem festivalu evropske mladine pravi, da je dobro pripravljen, hkrati pa s svojo ekipo že načrtuje sodelovanja naše države na olimpijskih igrah v Parizu, ki bodo prihodnje leto. Kako se bo naša država predstavila na največjem svetovnem športnem dogodku? Kakšni so prvi vtisi o predsedovanju slovenski športni krovni organizaciji in kakšen je odnos države do slovenskega športa? Kakšno je njegovo stališče do prodaje Športne loterije najboljšim ponudnikom? S predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije se bo pogovarjal Marko Rozman.
Mateja Korošec, profesorica defektologije, Center Korak v Kranju vodi že dvajset let. V teh letih je bilo v program dolgotrajne rehabilitacije vključenih 94 ljudi s pridobljeno možgansko poškodbo. Dolgotrajna rehabilitacija in vračanje posameznikov v samostojnost sta dolgoročen projekt, ki bi moral zanimati državo. Žal pa so v Sloveniji le trije samostojni centri in trije oddelki. Dobršen del Slovenije je tako še vedno siva lisa. V Centru Korak s trajnostnim modelom rehabilitacije zaposleni sledijo novostim in sodobnim smernicam na področju rehabilitacije. Njihovo strokovno delo dopolnjujejo številni prostovoljci ter klub En korak več. Ta tudi s podporo svojcev utrjuje prepoznavnost Centra Korak ter njihova prizadevanja za uspešno rehabilitacijo uporabnikov na Gorenjskem.
Andrej Gradišnik je s skoraj šestdesetimi leti letos maja postal najstarejši Slovenec, ki je stal na samem vrhu sveta. Sicer izkušen alpinist, ki je že prej stal na osemtisočaku, je v gorah doživel marsikaj. Prihranjene mu niso bile niti tragedije, ki jim je bil priča, a ga to od gora ni nikoli odvrnilo. Ob vseh preplezanih stenah pa je imela prednost zmeraj družina, za njim pa je tudi spoštovanja vredna poslovna pot. Kako so ga zaznamovali vsi njegovi življenjski vrhovi in kolikokrat je moral odnehati, da je lahko nekoč dosegel vrh, bo Andrej Gradišnik povedal v oddaji Intervju na Prvem.
Akademik prof. dr. Ivan Bratko je začetnik umetne inteligence pri nas in prvi v svetovnem merilu, ki je metode strojnega učenja preveril na realnih medicinskih podatkih. Že takrat – to je bilo v osemdesetih letih – z izrednim uspehom. Kljub temu se strojnega učenja zelo dolgo ni jemalo pretirano resno. V zadnjem desetletjem pa se je zaradi izrednega povečanja procesorskih zmogljivosti ter z razvojem tako imenovanih globokih nevronskih mrež to povsem spremenilo in danes se strojno učenje uporablja vsepovsod. A nič nam ni nazorneje predočilo izrednih zmogljivosti umetne inteligence, kot veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT. Njihova zmožnost, da pišejo prepričljiva in kompleksna besedila in da smiselno odgovarjajo na najrazličnejša vprašanja, zbujajo osuplost, a tudi zastavljajo pomembna vprašanja, kaj tovrstno strojno obvladovanje jezika pomeni za nas, ljudi. Slišati je številna opozorila strokovnjakov, da nova orodja predstavljajo resno nevarnost za človeka in družbo. Koliko je ta strah upravičen in s kako globoko spremembo se pravzaprav soočamo, smo v sredinem Intervjuju preverili pri akademiku prof. Ivanu Bratku.
V pogovoru z umetnico, ki je za zbirko kratke proze Gluha soba nedavno prejela Cankarjevo nagrado, smo preverjali, kako se izmišljijski elementi v njenem pisanju prepletajo in dopolnjujejo z družbeno-kritičnimi poudarki
Če pomislimo na poplave, požare, žled, epidemije, ekološke katastrofe, množične migracije, najprej pomislimo na civilno zaščito. In če pomislimo na civilno zaščito, pomislimo tudi na njenega poveljnika Srečka Šestana. To funkcijo opravlja že 11 let in v vseh teh letih ni nikoli pustil na cedilu nikogar, ki je potreboval njegovo pomoč. Sabrina Mulec se bo z njim pogovarjala v terenskem studiu Prvega v Ilirski Bistrici, saj je Srečko Šestan tam domačin.
Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in doktor zgodovine, muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino in vodja galerijske dejavnosti Gorenjskega muzeja v Kranju. Lani je izdal knjigo z naslovom Spomeniki, v kateri je zbral 30 poglavij o primerih, nastajanja in o usodi spomenikov in obeležij; od Prešernovega nagrobnega spomenika v Kranju, spomenika kralju Petru I. v Ljubljani, do spomenika zmage v Murski Soboti.
Jože Dakskobler je »grapar« v najboljšem pomenu te besede. Doma je iz Podbrda in je zelo ponosen na vso bogato in pestro naravno, kulturno in tehniško dediščino Baške grape. Zapisan je gasilstvu in pomoči ljudem v stiski. Bil je dolgoletni poveljnik tolminske gasilske zveze in poveljnik tolminskega občinskega štaba civilne zaščite. Zasnoval je gorski maraton štirih občin v Podbrdu, nato mu je uspel še veliki met, saj je v Grapo pripeljal svetovno prvenstvo v gorskem maratonu. Ob tem velja omeniti še njegovo ljubiteljsko pevsko kariero, ki traja že več kot 35 let, prepeval je v skoraj vseh zborih v Podbrdu in ustanovil tudi oktet Bača. Obiskovalci Baške grape ga lahko spoznajo tudi kot vodnika po sledeh nekdanje Rapalske meje. Svetovljan, ki ima najraje svojo Baško grapo, je bil gost sredinega intervjuja na Prvem.
Ob 60-letnici Zveze Sožitje, organizacije, ki si prizadeva za dostojno življenje ljudi z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin in katere cilj je, da bi vsaka oseba z motnjami v duševnem razvoju lahko živela tako samostojno in kakovostno, kolikor je le mogoče glede na njene sposobnosti, smo v oddajo Intervju povabili predsednico Zveze Sožitje Branko Perne. O šestih desetletjih delovanja Zveze Sožitje pri nas, ki ga bodo zaznamovali prihodnji torek s prireditvijo v Cankarjevem domu v Ljubljani, o njenem poslanstvu in načrtih, se bo z Branko Perne pogovarjala Petra Medved.
Zadnji žalostni dogodki v Srbiji, ki so zahtevali življenja otrok, odraščajočih, nas vse silijo v razmislek o tem, v kakšni družbi odraščajo otroci in kakšne vrednote pridobivajo mladi, ki bodo krojili prihodnost. Ali osnovni okolji, kot sta družina in šola, delujeta spodbudno in varno? O vsem tem v intervjuju z doktorico Mirjano Ule, socialno psihologinjo, ki se že desetletja ukvarja z mladino kot družbeno skupino. Od leta 2018 je zaslužna profesorica ljubljanske univerze, od leta 2021 tudi izredna članica SAZU.
Doc. Rok Žnidaršič je letošnjega januarja prevzel novo funkcijo – postal je podžupan Ljubljane in prvi mestni urbanist. Priznani 46-letni arhitekt je za svoje delo prejel že več nagrad in priznanj, med njimi je Plečnikova nagrada in medalja, Evropska nagrada za urbani javni prostor, priznanje Maks Fabiani, Zlati svinčnik, German design Award, nagrada Brumen. Prve nagrade je s soavtorji osvojil tudi na javnih natečajih, od katerih je večina realiziranih. S soavtorji je realiziral ureditve javnih odprtih prostorov v Ljubljani – denimo mestni park Rakova Jelša, območje Koseškega bajerja, Špice, Gosposvetske, Čopove, Mesarski most, tudi v Mariboru, Podgorici in Beogradu. Je avtor mnogih razstav o arhitekturi. Njegovi prispevki so bili objavljeni v slovenskih in tujih publikacijah. Leta 2010 je ustanovil arhitekturni atelje Medprostor in s sodelavci letos prejel Nagrado Prešernovega sklada za dosežke v preteklih treh letih. In kot je zapisala komisija v obrazložitvi nagrade – »V svojih delih atelje izraža odličnost na različnih arhitekturnih nivojih: načrtujejo enodružinske hiše, izobraževalne ustanove, javne stavbe, javni prostor itd. Tako ne preseneča, da so tudi trije izstopajoči projekti zadnjih treh let – Športna dvorana Vižmarje Brod, lesena hiša Hribljane ter nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji – kljub raznolikim kontekstualnim pogojem, tipu naročnika kot tudi višini sredstev, vsi izvedeni z najvišjo mero odličnosti. Z Rokom Žnidaršičem se je v tokratnem Intervjuju pogovarjala avtorica oddaje in voditeljica Liana Buršič
Pred dvema letoma je bil na seznamu 2 % najpogosteje citiranih znanstvenikov na svetu, je vodja raziskovalne skupine SLOfit, vključen tudi v številne mednarodne projekte, sicer pa redni profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Predvsem pa je dr. Gregor Jurak profesor športne vzgoje in strokovnjak, ki ves čas opozarja na pomen gibanja in telesne zmogljivosti – tako za starejše, odrasle na delovnem mestu, predvsem pa za otroke in mlade, ki jih že leta spremlja ob s pomoči rezultatov športnovzgojnega kartona. S svojimi kolegi je poudarjal negativne posledice zaprtja šol, saj je bilo mladim odvzeto gibanje, s čimer je zelo upadla njihova telesna učinkovitost, debelost pa se je povečala. Obljubljena šolska reforma bo nagovarjala vprašanje gibanja v šoli, ali gre v pravo smer – tudi o tem z gostom sredinega Intervjuja na Prvem. S prof. dr. Gregorjem Jurakom se bo pogovarjala Špela Šebenik.
Na slovenskih sodiščih zaostanki niso več problem, vsaj ne sistemski. Enoviti prvostopenjski sodnik bi prinesel enakomernejšo obremenjenost sodnikov na različnih sodiščih, kazenski postopki še vedno tečejo nekoliko prepočasi, tudi izkušenih kazenskih sodnikov je premalo. Si pa sodniki že dolgo prizadevajo za izenačenje svojih plač s plačami drugih funkcionarjev. Ljubljanska sodišča so raztresena po vsem mestu, projekt sodne palače pa je vnovič zamrznjen. Kako bo obravnaval vse te teme, bomo v oddaji Intervju vprašali novega predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića. Funkcijo je prevzel pred dobrima dvema mesecema in takrat je ocenil, da je sodstvo v dobri kondiciji.
V Cankarjevem domu bodo jutri in v petek potekali 34. dnevi rehabilitacijske medicine. Gre za osrednji strokovni dogodek na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine ter celostne rehabilitacije v Sloveniji, ki ga organizirata URI Soča in Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Kaj prinašajo dnevi rehabilitacijske medicine, kateri so klinični problemi, s katerimi se strokovnjaki srečujejo pri svojem delu, in kakšna je obravnava pacientov? Kakšne so novosti na različnih področjih rehabilitacije ter kakšno mesto ima Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča pri nas, v Evropi in svetu? O tem z gostjo Intervjuja docentko doktorico Metko Moharić, strokovno direktorico URI Soča.
Mladi odhajajo iz kmetijstva, podeželje se prazni, vse pogosteje slišimo obupane klice iz kmetijskih vrst. Statistični podatki to potrjujejo. Kmetje komaj še zmorejo izpolnjevati vse okoljevarstvene, davčne, administrativne in cenovne zahteve, ki jih prednje postavlja družba. Anja Mager, predsednica Zveze Slovenske podeželske mladine, je ena tistih, ki jim ni vseeno, in je pripravljena bojevati bitko za boljšo prihodnost mladih na podeželju. V času njenega mandata je Zveza slovenske podeželske mladine postala eden najbolj zagnanih partnerjev pri oblikovanju kmetijske politike, se vključila v mednarodno sodelovanje in s projektnim delom odprla dodatne možnosti za opolnomočenje mladih kmetov. Česa se bojijo mladi kmetje in zakaj je vredno vztrajati pri delu, ki v družbi ni cenjeno?
Toni Smolej, dolgoletni gorski reševalec, tudi inštruktor reševalec letalec, je z gorskim reševanjem povezan več kot pet desetletij. Gorsko reševanje je poslanstvo, največ odtehta pravočasna pomoč, prostovoljstvo pa oblikuje njegovo življenje. Toni Smolej, prejemnik najvišjega priznanja Civilne zaščite, Zlatega kipca, in drugih visokih priznanj, je tudi miner snežnih plazov, dejaven v civilni zaščiti občine Radovljica, je prvi posredovalec.
Martin Marinč, ravnatelj osnovne šole Fara v bližnjem Kostelu, je pravi poznavalec teh krajev. Bil je med ustanovitelji občine Kostel, dobro pozna tegobe in lepote življenja tukaj ob Kolpi. Sloveniji pa je verjetno najbolj znan kot soustanovitelj in harmonikar pri Prifarskih muzikantih, ki letos praznujejo 35 letnico delovanja. V občinah Kostel in Osilnica v povprečju živi najstarejše prebivalstvo, nekaj čez 50 let so stari v povprečju. To v kraje ob Kolpi prinaša številne izzive, hkrati pa so zaradi lepote narave privlačni za obiskovalce in turiste.
Peter Grum od decembra lani vodi finančno upravo. Z davčno službo je tako rekoč povezan od začetka, saj se je kot vladni štipendist najprej zaposlil kot pripravnik na davčnem uradu v Ljubljani. Potem je v davčni oziroma zdaj finančni upravi opravljal več nalog, vodil različne oddelke, delo je bilo pretežno tesno povezano z informacijskimi tehnologijami in prenovo sistemov. Je tudi najmlajši generalni direktor Fursa oziroma njenih predhodnic. Ta položaj je zasedel z 41. leti. Po izobrazbi je diplomirani pravnik. Vodil je nekaj odmevnih projektov, uvedbo davčnih blagajn, izkoriščanje turističnih bonov, pa tudi vzpostavitev mobilne aplikacije e-davki. In kakšna bo finančna uprava čez pet let? Bo še bolj sodobna, se bo še bolj približala zavezancem in jim olajšala izpolnjevanje davčnih obveznosti ter spodbujala prostovoljno plačevanje ali pa bo šla v smer stroge ustanove z represivnimi prijemi? Tudi o tem z današnjim gostom Petrom Grumom, generalnim direktorjem finančne uprave.
Kako razmišlja o novinarstvu in o RTV-hiši, v kateri je bil zaposlen več kot 41 let in ki preživlja verjetno najbolj turbulentne čase doslej? Kot novinar, urednik, komentator, direktor radia, nekdanji dopisnik iz Moskve, tudi prevajalec in alpinist, sicer pa radijec po duši in srcu, je kritičen in analitičen opazovalec dogajanja doma in po svetu. O dogajanju na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze veliko ve, zato ni čudno, da ni napovedoval hitrega konca vojne v Ukrajini, ko se je začela pred letom dni. Danes pravi, da gre "s slabega le še na slabše".
V najstarejšem prirodoslovnem avstrijskem muzeju Joanneum v Gradcu, ki velja tudi za največji univerzalni muzej srednje Evrope, imajo novo vodstvo. Na čelu muzeja, ki združuje pod svojim okrilje 19 enot, je od začetka tega leta slovenski arheolog dr. Marko Mele, ki je postal znanstveni vodja te pomembne kulturne ustanove. Gremij, posebna komisija Joanneuma je odločitev o izbiri Meleta sprejel soglasno in izpostavila strokovno podkovanost slovenskega znanstvenika. Ta je bil doslej zadolžen za urejanje prazgodovinske zbirke graškega arheološkega muzeja in je med drugim lani vodil izkopavanja pod graškim gradom. Dr. Marko Mele bo graški muzej vodil do leta 2027. Med njegovimi prednostnimi izzivi bodo predvsem inovacije, sodelovanje in premik iz muzejskih prostorov navzven.
Neveljaven email naslov