Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
DR. ALOJZ ŠTEINER:
Generalmajor dr. Aloj Šteiner je svojo vojaško kariero začel od spodaj kot mlad podporočnik\t, ki je leta 1978 končal šolanje za rezervne častnike v Bileči in našel svoje \tmesto v Teritorialni obrambi Slovenije, najprej v domači Gornji Radgoni. V 8o-ih letih je delal, študiral obramboslovje in postopno napredoval. Leto \tpred vojno za Slovenijo je diplomiral na Fakulteti za Družbene vede in se aktivno vključil v proces osamosvajanja, napredoval in opravljal vse pomembnejše vojaške naloge v okviru Teritorialne obrambe v Prekmurju in na Štajerskem.
Že kmalu po vojni je imel čin majorja, a se je vojaško še izpopolnjeval doma in sredi devetdesetih let v Združenih državah Amerike, kjer je dokončal magisterij iz vojaških ved na\tNational Defence University v Washingtonu. Že kot general, je v Ljubljani doktoriral iz obramboslovja s temo: Transformacija oboroženih sil po koncu hladne vojne - primer Slovenske vojske.
Danes je v pokoju in si kot Predsednik Zveze slovenskih častnikov močno prizadeva povezovati veteranske in druge domoljubne organizacije.
Pisec tudi tu, tako kot pravzaprav v večini svojih literarnih del, pokaže zgodbo iz realnega življenja, v kateri je najti polno izgubljenih sanj in zapravljenih možnosti. Njegove like je življenje pahnilo na rob, otroke in mlade ljudi pa v životarjenje v neurejenih socialnih razmerah, brez pozornosti in ljubezni. Med Janom in Žanom se je že v otroštvu, ki sta ga preživljala v domu, spletlo tesno prijateljstvo. Kasneje se njune poti razidejo. Ko sta odrasla, pa ponovno navežeta stik in njune skupne sanje spet oživijo. Končajo se po Frančičevo, nesrečno. Igra je napisana veristično, v njej pa se pretakata svojevrstna liričnost in hrepenenje. Ta zmes je posebnost Frančičevega pisanja.
Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Jože Valentič
Tonski mojster Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Žan Jure Henigman
Jan Matej Puc
Žane otrok Filip Ekart Babić
Jan otrok Lovro Žunić
Medicinska sestra Iva Krajnc
Vesna Mojca Funkl
Trgovka Vesna Pernarčič
Babica Marinka Štern
Otrok Črt Veselko
Traja 21′ 23”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2015
Po igri bo na vrsti intervju dramaturginje Vilme Štritof z doktorjem Albertom Mrgoletom, psihoterapevtom z dolgoletno prakso in avtorjem strokovnih knjig na temo, ki jo obravnava radijska igra.
422 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
DR. ALOJZ ŠTEINER:
Generalmajor dr. Aloj Šteiner je svojo vojaško kariero začel od spodaj kot mlad podporočnik\t, ki je leta 1978 končal šolanje za rezervne častnike v Bileči in našel svoje \tmesto v Teritorialni obrambi Slovenije, najprej v domači Gornji Radgoni. V 8o-ih letih je delal, študiral obramboslovje in postopno napredoval. Leto \tpred vojno za Slovenijo je diplomiral na Fakulteti za Družbene vede in se aktivno vključil v proces osamosvajanja, napredoval in opravljal vse pomembnejše vojaške naloge v okviru Teritorialne obrambe v Prekmurju in na Štajerskem.
Že kmalu po vojni je imel čin majorja, a se je vojaško še izpopolnjeval doma in sredi devetdesetih let v Združenih državah Amerike, kjer je dokončal magisterij iz vojaških ved na\tNational Defence University v Washingtonu. Že kot general, je v Ljubljani doktoriral iz obramboslovja s temo: Transformacija oboroženih sil po koncu hladne vojne - primer Slovenske vojske.
Danes je v pokoju in si kot Predsednik Zveze slovenskih častnikov močno prizadeva povezovati veteranske in druge domoljubne organizacije.
Pisec tudi tu, tako kot pravzaprav v večini svojih literarnih del, pokaže zgodbo iz realnega življenja, v kateri je najti polno izgubljenih sanj in zapravljenih možnosti. Njegove like je življenje pahnilo na rob, otroke in mlade ljudi pa v životarjenje v neurejenih socialnih razmerah, brez pozornosti in ljubezni. Med Janom in Žanom se je že v otroštvu, ki sta ga preživljala v domu, spletlo tesno prijateljstvo. Kasneje se njune poti razidejo. Ko sta odrasla, pa ponovno navežeta stik in njune skupne sanje spet oživijo. Končajo se po Frančičevo, nesrečno. Igra je napisana veristično, v njej pa se pretakata svojevrstna liričnost in hrepenenje. Ta zmes je posebnost Frančičevega pisanja.
Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Jože Valentič
Tonski mojster Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Žan Jure Henigman
Jan Matej Puc
Žane otrok Filip Ekart Babić
Jan otrok Lovro Žunić
Medicinska sestra Iva Krajnc
Vesna Mojca Funkl
Trgovka Vesna Pernarčič
Babica Marinka Štern
Otrok Črt Veselko
Traja 21′ 23”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2015
Po igri bo na vrsti intervju dramaturginje Vilme Štritof z doktorjem Albertom Mrgoletom, psihoterapevtom z dolgoletno prakso in avtorjem strokovnih knjig na temo, ki jo obravnava radijska igra.
Peter Pavel Glavar je bil slovenki duhovnik, čebelar, gospodarstvenik in predvsem ljudski dobrotnik ter učitelj čeblarstva, živinoreje in kmetijstva na Kranjskem. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
ODDAJA MEJNIKI IDENTITETE TOKRAT GOVORI O STOLETNEM OBČIAJU V VASI GANČANI V OBČINI BELTINCI V PREKMURJU, IMENOVANEM ''GANČKI MAJOŠ''. IZVPORNO GRE ZA VERSKO POBOŽNOST, KO SE JE SKUPINICA FANTOV IZ TE VASI ZADNJEGA APRILA 1919 S POSTAVITVIJO MLAJA - MAJOŠA- HOTELA ZAHVALITI MATERI BOŽJI, DEVICI MARIJI, KER JIH JE OBVAROVALA NAJHUJŠEGA IN SO SE ZDRAVI VRNILI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE. PRVO LETO SO TO STORILI NA SKRIVNEM, SAJ JE BILA VAS ŠE POD MADŽARSKO OBLASTJO, KI JE HUDO PRITISKALA NA SLOVENCE IN JIM PREPREČEVALA GOVORITI IN SE KAKOR KOLI JAVNO IZREKATI ZA SLOVENCE. JESENI TEGA LETA PA JE PREKMURJE PRIŠLO POD OKRILJE MATIČNE DOMOVINE OZRIOMA NOVE OBLAST I- KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. IN KMALU JE DVIGOVANJE MLAJA, MAJOŠA, POSTALO JAVNO IN TRADICIONALNO, SE VSE BOLJ RAZVIJALO IN TUDI PRIDOBIVALO ZNAČAJ SVOJEVRSTNE INICIACIJE MLADIH OSEMNAJSTLETNIKOV, PRAVIJO JIM ''LEJTNIKI'', OZIROMA VKLJUČITVE V SVET ODRASLIH. IN TA INICIACIJA JE POVEZANA S HUDIM NAPOROM PRIPRVALJANJA VRHA MLAJA, VRIJA, NOŠNJE LE TEGA PO VASI TER SPAJANJE VRIJA IN DEBLA SAMEGA IN DVIGOVANJE MLAJA NA VAŠKEM IGRIŠČU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Oddaja govori o dramatični poti slike Svetogorske Matere božje, ki so jo ukradli fašisti in je po dolgih zapletih in letih ter po diplomatskem posredovanju vendarle prispela nazaj v baziliko na Sveti gori.
Oddaja govori o čarovniških procesih v evropi, ša zlasti na Slovenskem. Ti si se razmahnili na začetku novega veka in pomenijo črn madež zgodovine, seveda gledano z današnjimi odčmi. Razsvetljena cesarica Marija Terezija je čarovniške procese prepovedala, a duh je ostal. Kar pomnimo se stalinistilčnih in udbaških procesov v 20 stoletju, ko so obasti z mučenji izsilile priznanje nedolžnih ljudi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Skupina ljubljanskih intelektualcev je po italijanskem vzoru pred dobimi 300 leti ustanovila Academio Operosorum Labacensium. Sprva je delovala na področju prava, teologije in zdravstva, a so jo kmalu razširili, tudi na druga področja arhitekture, likovne in glasbene umetnosti.
Škofjeloški pasijon: oddaja govori o veličini in pomenu Škofjeloškega pasijona za naš narod. Pred 300 leti je nastajal na podlagi starejših izkušenj pri pripravi spokornh procesij, a se je razvil do popolnosti. Pasijon je v verzih zapisal pater Romuald oz. Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in bil bržkone tudi prvi med ražiserji pasijona v prvih leih uprizarjanja. Teadj so v prireditev vključili meščane in vaščane okoliških vasi, kar okrog 300 je bilo vseh nastopajočih. Danes je Škofjeloški poasijon vpisan v seznam nesnovne kolutrne dediščine UNESCA. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
ODDAJA GOVORI O BARONU ŽIGI ZOISU, GOPODARSTVENIKU, POSESTNIKU, GEOLOGU, LASTNIKU RUDNIKOV IN FUŽIN IN MECENU. žIGA ZOIS JE VODIL TAKO IMENOVANI ZOISOV KROŽEK, V KATEREM SO SE NA NJEGOVEM DOMU, V PALAČI NA BREGU LJUBLJANICE ZBIRALI SLOVENSKI INTELETUALCI TEDANJE DOBE. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
Barok na Slovenskem je vztočno povezan z rekatolizacijo slovenskih dežel. Podobno se je zgodilo tudi v drugih deželah Habsburškega cesarstva, zato je barok presegal zgolj umetniške sloge.
Janez Vajkard Valvasor je bil polihistor, ki je imel velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev. Njegovo najpomembenjše delo je Slava Vojvodine Kranjske kot veren prikaz življenja tedanje dobe.
oddaja govori o pomenu in vlogi jezuitov v procesu rekatolizacije kranjske dežele in o uveljavitvi šolske izobrazbe tudi med kmečkim prebivalstvom
V minuli oddaji smo preučili razmah protestantizma na Slovenskem, v tej pa se posvečamo protreformaciji. Oddajo je pripravil Ivan Merljak.
ODDAJA GOVORI O ŠIRJENJU PROTESTANTIZMA NA SLOVENSKEM, KI SE JE ZAČELO ŽE PRED TRUBARJEM, A JE Z NJIM DOSEGLO VRH. TO JE PRVI DEL ODDAJE, DRUGI BO O PROTIREFOIRMACIJI. AVTOR ODDAJE JE IVANA MERLJAK.
Črni bratje je resnična zgodba o skupini mladih slovenskih srednješolcih v času fašizma v Gorici, ki so se odločili upreti fašističnemu raznarodovanju.
Ob odsotnosti posvetne inteligence so se slovenski duhovniki v času fašizma na Primorskem organizirali v posebno organizacijo, ki se je fašizmu upirala tako, da je mlade Slovence učila narodove kulture in knjižnega jezika. Sprva je bila to javna, nato pa tajna organizacija duhovnikov.
ARTIJA IN TIGROVCI_ ODDAJA IZ SERIJE MEJNIKI IDENTITETE GOVORI O TEM, KAKO SE JE PARTIJA MED NOB ZNEBILA VSEH VODILNIH TIGORVCEV, KI SO BILI PRVI NOSILCI OBOREŽENEGA ODPORA NA PRIMORSKEM IN AKTIVNI BORCI IX. KORPUSA. VODILNI TIGROVCI SO SKORAJ VSI IZGINILI ALI UMRLI V ČUDNIH OKOLIŠČINAH. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK-
Oddaja govori o odnosu med trigrovci in partijo v časui NOB na Primorskem. Tigrovci so se množično vključili v NOB, a so bili trn v peti komunistom, ker so poudarjali narodno, ne pa revolucionarno noto boja za osvoboditev.
EMILIJA SOKLIČ EMILLY JE NEDAVNO PRAZNOVALA STOTO OBLETNICO ROJSTVA. VSE SVOJE ŽIVLJENJE IN POSVETILA STRASTNEMU RAZISKOVANJU NA PODROČJU ELEKTORTEHNIKE IN ELEKTRONIKE. BILA JE DESNA ROKA IN TESNA SODELAVKA ZVOKOVNEGAM MOJSTRA IN IZNAJDITELJA RUDIJA OMOTE TER TUDI ENA OD PIONIRK SLOVENSKEGA FUILMA IN PROFESORICA NA PRVI SLOVENSKI FIILMSKI ŠOLI. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Stoletnica Emilija Soklič je strokovnjakinja na področju elektrotehnike in je sodelovala s pokojnim iznajditeljem Rudijem Omoto že pri prvih poskusih zvočnega filma na Slovenskem. Pozneje je bila vodja tehnične baze pri Triglav filmu in Viba filmu.
ODDAJA GOVORI O TEM, KAKO SLOVENSKIVOJAKI NA MIROVNIH MISIJAH PO SVETU, DLEČ OD SVOJIH DRUŽIN IN LJUBLJENIH, DOŽIVLJAJO IN PROSLAVLJAJO BOŽIČ. O TEM PRIPOVEDUJE VIKAR SLOVENSKE VOJSKE MATEJ JAKOPIČ. AVTORODDAJE JE iVAN MERLJAK.
Oddaja govori o vojaško-političnih potezah in hkrati pogumnih in odločnih dejanjih generala Rudolfa Maistra Vojanova, ki je ob koncu prve svetovne vojne prevzel oblastv Mariboru in potisnil slovensko mejo proti severu.
Neveljaven email naslov