Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rajko Meh je danes policist v pokoju. Njegova poklica pot je vse prej kot preprosta, a zelo pomembna za osamosvojitev Slovenije.
Do vojne za Slovenijo, do 30. Junija 1991, je kot major JLA poveljeval bataljonu vojaške policije, nastanjenem v ljubljanskem Šentvidu. Leto prej se je povezal z najvišjim vrhom osamosvojiteljev v vrstah tedanje slovenske milice in z njo tajno sodeloval pod tajnim imenom "Pagat". Bil je pomemben vir informacij o namerah jugoslovanske armade, vse do dne, ko je moral pobegniti iz vojašnice Šentvid in se je priključil Specialni enoti MNZ kot pomočnik njenega poveljnika Vinka Beznika.
Po vojni je opravljal različne zahtevne naloge v policiji in v Inšpektoratu milice. Leta 1992 se je na svojo željo vrnil domov na Koroško kot inšpektor v Uradu načelnika UNZ Slovenj Gradec ter bil od leta 1 994 do upokojitve načelnik Inšpektorata policije in vodja Sektorja uniformirane policije PU Slovenj Gradec.
Njegovo poklicno ustvarjanje je še posebej zaznamoval njegov izjemen prispevek k osamosvojitvi Republike Slovenije. Prejel je številna odmevna priznanja in odlikovanja, med njimi "castni znak svobode Republike Slovenije".
Rajko Meh je danes policist v pokoju. Njegova poklicna pot je vse prej kot preprosta, a zelo pomembna za osamosvojitev naše države. Do vojne za Slovenijo, do 30. junija 1991, je kot major JLA poveljeval bataljonu vojaške policije v Šentvidu v Ljubljani. Leto prej se je povezal z najvišjim vrhom osamosvojiteljev v vrstah tedanje slovenske milice in z njim na skrivaj sodeloval pod tajnim imenom “Pagat”. Bil je pomemben vir informacij o namerah jugoslovanske armade vse do dne, ko je moral pobegniti iz vojašnice Šentvid in se je pridružil Specialni enoti MNZ kot pomočnik njenega poveljnika Vinka Beznika. Po vojni je opravljal različne zahtevne naloge v policiji in v Inšpektoratu milice. Leta 1992 se je na svojo željo vrnil domov na Koroško kot inšpektor v Uradu načelnika UNZ Slovenj Gradec ter bil od leta 1994 do upokojitve načelnik Inšpektorata policije in vodja Sektorja uniformirane policije PU Slovenj Gradec. Za svoje delo je dobil številna odmevna priznanja in odlikovanja, med njimi častni znak svobode Republike Slovenije.
422 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Rajko Meh je danes policist v pokoju. Njegova poklica pot je vse prej kot preprosta, a zelo pomembna za osamosvojitev Slovenije.
Do vojne za Slovenijo, do 30. Junija 1991, je kot major JLA poveljeval bataljonu vojaške policije, nastanjenem v ljubljanskem Šentvidu. Leto prej se je povezal z najvišjim vrhom osamosvojiteljev v vrstah tedanje slovenske milice in z njo tajno sodeloval pod tajnim imenom "Pagat". Bil je pomemben vir informacij o namerah jugoslovanske armade, vse do dne, ko je moral pobegniti iz vojašnice Šentvid in se je priključil Specialni enoti MNZ kot pomočnik njenega poveljnika Vinka Beznika.
Po vojni je opravljal različne zahtevne naloge v policiji in v Inšpektoratu milice. Leta 1992 se je na svojo željo vrnil domov na Koroško kot inšpektor v Uradu načelnika UNZ Slovenj Gradec ter bil od leta 1 994 do upokojitve načelnik Inšpektorata policije in vodja Sektorja uniformirane policije PU Slovenj Gradec.
Njegovo poklicno ustvarjanje je še posebej zaznamoval njegov izjemen prispevek k osamosvojitvi Republike Slovenije. Prejel je številna odmevna priznanja in odlikovanja, med njimi "castni znak svobode Republike Slovenije".
Rajko Meh je danes policist v pokoju. Njegova poklicna pot je vse prej kot preprosta, a zelo pomembna za osamosvojitev naše države. Do vojne za Slovenijo, do 30. junija 1991, je kot major JLA poveljeval bataljonu vojaške policije v Šentvidu v Ljubljani. Leto prej se je povezal z najvišjim vrhom osamosvojiteljev v vrstah tedanje slovenske milice in z njim na skrivaj sodeloval pod tajnim imenom “Pagat”. Bil je pomemben vir informacij o namerah jugoslovanske armade vse do dne, ko je moral pobegniti iz vojašnice Šentvid in se je pridružil Specialni enoti MNZ kot pomočnik njenega poveljnika Vinka Beznika. Po vojni je opravljal različne zahtevne naloge v policiji in v Inšpektoratu milice. Leta 1992 se je na svojo željo vrnil domov na Koroško kot inšpektor v Uradu načelnika UNZ Slovenj Gradec ter bil od leta 1994 do upokojitve načelnik Inšpektorata policije in vodja Sektorja uniformirane policije PU Slovenj Gradec. Za svoje delo je dobil številna odmevna priznanja in odlikovanja, med njimi častni znak svobode Republike Slovenije.
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani že od sredine oktobra poteka razstava z naslovom „Knjižnica barona Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem“. Žiga Zois pl. Edelstein je bil vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik mnogih rudnikov železove rude in fužin, več posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja oseba razsvetljenskega gibanja in mecen. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali vodilni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, posvečeno slovenskim deželam v obdobju habsburške monarhije. Mi Slovenci smo bili v zgodovini vedno razdeljeni med različne upravne dele, ki so bili nenehno pod oblastjo tujcev. Kljub temu so se naši predniki zavedali skupne pripadnosti, jezika in kulture. Morda jih ravno razdelitev na različne dežele spodbuja k iskanju poti k združitvi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Neveljaven email naslov