Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi vas je verjetno že kdaj zmotila kakšna slovnična ali pravopisna napaka v oglasih. Pa ne mislimo recimo na uporabo besede »džabest« za poimenovanje mobilnega paketa za mlade, ki je z vidika naše sogovornice povsem dopustna. V oči zbodejo primeri, ki so najverjetneje posledica neznanja. Kam se v tiskanih oglasih recimo izgubljajo vejice?
Jezikovne napake v oglasih
Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta v prvi vrsti zagovarja slovnično, pravopisno in pravorečno pravilnost vseh oglasov. To so namreč javna besedila, ki vplivajo na jezikovno kulturo, in ni prav, da jo včasih siromašijo na primer z izpuščanjem vejic.
"Nekdo, ki mogoče ni tako zelo vešč pravil slovenskega pravopisa, morda ne bo opazil, da gre za napako, če se bo pojavila. Ko se bo naslednjič sam znašel v zagati, ali uporabiti vejico ali ne, se bo ravnal po tistem, kar je videl. Vsak namreč misli, če sem tam videl, če je javno objavljeno, potem je gotovo pravilno."
Eden od primerov je geslo drogerije "Kupujem tam kjer nekaj veljam," ki se je pojavljal tudi v takšni obliki, torej brez vejice. Gre za podredje, torej dve glagolski obliki, zato bi tukaj morala stati vejica, poudarja sogovornica.
»Dovolite vašim stopalom, da vas vodijo« – to pa je primer gesla iz tiskanega oglasa za športno obutev, kjer ni končnega ločila, obenem pa gre tudi za napačno rabo svojilnega zaimka. Kadar želimo v stavku izraziti svojino osebka, moramo namesto običajnih svojilnih zaimkov uporabiti povratni svojilni zaimek svoj.
"Mislim, da se oglaševalcem pogosto zgodi, da oblikujejo krajšo poved, pa se jim zdi, da je to samo ena malenkost, češ 'to smo pa že menda pravilno napisali', in niti ne pomislijo, da bi to dali nekomu v pregled, v lekturo. Tako potem nastanejo takšne napake."
Tudi vas je verjetno že kdaj zmotila kakšna slovnična ali pravopisna napaka v oglasih. Pa ne mislimo recimo na uporabo besede »džabest« za poimenovanje mobilnega paketa za mlade, ki je z vidika naše sogovornice povsem dopustna. V oči zbodejo primeri, ki so najverjetneje posledica neznanja. Kam se v tiskanih oglasih recimo izgubljajo vejice?
Jezikovne napake v oglasih
Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta v prvi vrsti zagovarja slovnično, pravopisno in pravorečno pravilnost vseh oglasov. To so namreč javna besedila, ki vplivajo na jezikovno kulturo, in ni prav, da jo včasih siromašijo na primer z izpuščanjem vejic.
"Nekdo, ki mogoče ni tako zelo vešč pravil slovenskega pravopisa, morda ne bo opazil, da gre za napako, če se bo pojavila. Ko se bo naslednjič sam znašel v zagati, ali uporabiti vejico ali ne, se bo ravnal po tistem, kar je videl. Vsak namreč misli, če sem tam videl, če je javno objavljeno, potem je gotovo pravilno."
Eden od primerov je geslo drogerije "Kupujem tam kjer nekaj veljam," ki se je pojavljal tudi v takšni obliki, torej brez vejice. Gre za podredje, torej dve glagolski obliki, zato bi tukaj morala stati vejica, poudarja sogovornica.
»Dovolite vašim stopalom, da vas vodijo« – to pa je primer gesla iz tiskanega oglasa za športno obutev, kjer ni končnega ločila, obenem pa gre tudi za napačno rabo svojilnega zaimka. Kadar želimo v stavku izraziti svojino osebka, moramo namesto običajnih svojilnih zaimkov uporabiti povratni svojilni zaimek svoj.
"Mislim, da se oglaševalcem pogosto zgodi, da oblikujejo krajšo poved, pa se jim zdi, da je to samo ena malenkost, češ 'to smo pa že menda pravilno napisali', in niti ne pomislijo, da bi to dali nekomu v pregled, v lekturo. Tako potem nastanejo takšne napake."
Rubriko o kratki informativni koristni slovenščini danes namenjamo zaimku, »katerega« tako radi uporabljamo. Ste ugotovili, kje v tej povedi je napaka? Če se vam je vse zdelo prav, potem prisluhnite sobotnemu KiKsu, ki ga je pripravila Darja Pograjc.
Vabim te na svoj ali moj rojstni dan? Ker se v teh dneh po priporočilih manj družimo, se lahko spretno izognemo morebiti napačni uporabi zaimkov na vabilih. Še vedno pa zelo radi povemo mnenje. Povedal bom svoje mnenje ali povedal bom moje mnenje? V izogib tej dilemi moramo poznati uporabo povratnih svojilnih zaimkov. Osnovna oblika je »svoj«. Razlaga prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov