Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.
Zakaj orodnik dvojine samostalnikov moškega in srednjega spola povzroča toliko težav?
Orodnik dvojine je tisto, kar pogosto povzroča težave pri sklanjanju. Ste hčerko obiskali pred dvemi dnevi ali dvema dnevoma? Ste nov avto kupili pred dvemi leti ali dvema letoma? Po odgovore smo se odpravili k prof. dr. Marku Snoju z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:
"Pred dvema letoma, seveda! Kajti slovenščina ima dvojino in rečemo: pred enim letom, pred dvema letoma, pred tremi leti."
Do te zmote prihaja zaradi narečij, razloži prof. dr. Snoj:
"Slovenščina ima čudovita narečja. Ta čudovita narečja pa se v marsičem razlikujejo od zbornega knjižnega jezika, ki je na neki način vendarle umetna tvorba. Tukaj je bilo na podlagi nekaterih narečij določeno, da so dvojinske oblike takšne, kot so. V resnici pa imajo številna narečja drugačne dvojinske oblike ali pa sploh nimajo dvojine. In pri dvojinskih orodniških oblikah – pred dvemi leti – ima osrednja kranjščina, sploh gorenjščina, dvojinske oblike enake množinskim."
O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.
Zakaj orodnik dvojine samostalnikov moškega in srednjega spola povzroča toliko težav?
Orodnik dvojine je tisto, kar pogosto povzroča težave pri sklanjanju. Ste hčerko obiskali pred dvemi dnevi ali dvema dnevoma? Ste nov avto kupili pred dvemi leti ali dvema letoma? Po odgovore smo se odpravili k prof. dr. Marku Snoju z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:
"Pred dvema letoma, seveda! Kajti slovenščina ima dvojino in rečemo: pred enim letom, pred dvema letoma, pred tremi leti."
Do te zmote prihaja zaradi narečij, razloži prof. dr. Snoj:
"Slovenščina ima čudovita narečja. Ta čudovita narečja pa se v marsičem razlikujejo od zbornega knjižnega jezika, ki je na neki način vendarle umetna tvorba. Tukaj je bilo na podlagi nekaterih narečij določeno, da so dvojinske oblike takšne, kot so. V resnici pa imajo številna narečja drugačne dvojinske oblike ali pa sploh nimajo dvojine. In pri dvojinskih orodniških oblikah – pred dvemi leti – ima osrednja kranjščina, sploh gorenjščina, dvojinske oblike enake množinskim."
Vas je v naslovu z vidika rabe slovenskega jezika kaj zmotilo? Morda beseda eventuelno, ki po Slovenskem pravopisu ni pravilna, primernejši je izraz eventualno. Od kod izhajata besedi in zakaj se včasih v rabi zadnji samoglasnik a spremeni v e?
Kratko informativno koristno slovenščino danes namenjamo veznikoma, ki povzročata težave. Te so se začele v pogovornem jeziku in se očitno prenesle še v pisano besedo. Bi recimo rekli: »Bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate.« Ali bi rekli: »Bolj kot se ga otepaš, bolj sili vate.« Gre za dva različna veznika in vsak ima svoj pomen, zato ju ne smemo zamenjevati.
V prvem Kiksu po lanskem supervolilnem letu se bomo posvetili zapisovanju in rabi poimenovanj političnih funkcij. Se piše predsednica Republike Slovenije z veliko začetnico? Kaj pa predsedniška palača? Ali je kakšen položaj, v katerem predsednika, predsednico zapišemo z veliko začetnico? Ali v smislu jezikovnih pravil obstaja kakšna razlika med predsednikom hišnega sveta in predsednikom republike? Kdaj zapišemo vlada z malo in kdaj z veliko začetnico?
Pred kratkim je bilo v Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zastavljeno vprašanje, katera je najdaljša slovenska beseda. Kako so odgovorili oziroma je odgovorila tam zaposlena jezikoslovka in slovenistika? In, kako so z dolgimi besedami povezane tudi zadrege, predvsem takrat, ko jih moramo izgovoriti?
Ana Skrt se je lotila »kiksov«, ki jih mladi starši počnejo med govornim razvojem otroka. O tem, kaj se pri določeni starosti in nivoju razvoja govora pričakuje pri otroku in kako preprečiti "kikse" odraslih, se je pogovarjala z Anjo Apih, magistrico logopedije in surdopedagogike. Več pa v naslednjih minutah, ki sem jih sooblikovala tudi Darja Pograjc.
S tem, kako besede razvrščamo v stavke in povedi, drugim sporočamo, kaj želimo poudariti, na kaj želimo usmeriti pozornost poslušalca ali bralca; včasih drugačen vrstni red besed spremeni tudi pomen povedanega oz. zapisanega. Če besede torej stojijo na napačnem mestu, lahko hitro pride do šuma v komunikaciji. Upamo, da se to v današnjem Kiksu ne bo zgodilo. Besede bosta v red postavljala Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
Spolno občutljiva raba jezika označuje prizadevanja, da v govoru in pisanju tudi z jezikovnimi sredstvi, ne le z vsebinskimi prvinami, naslavljamo in obravnavamo ženske in moške enakovredno. Kadar recimo ženske poimenujemo s priimkom brez imena, je tako po mnenju nekaterih vprašljivo priimke žensk spreminjati v svojilno obliko, namesto da bi jih uporabljali v uradni.
Preden poslušamo Kratko infotmativno koristno slovenščino, ponudimo še strnjen pregled zgodovine Slovarjev slovenskega knjižnega jezika (krajše SSKJ): 1. knjiga SSKJ izide leta 1970, ostale knjige (še 4) sledijo do leta 1991. Leta 2014 nastane in izide Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. Istega leta nastane še spletni portal Fran, kjer lahko od leta 2016 najdemo tudi eSSKJ - 3. izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Prav tam svoje mesto vsako leto najde nekaj novih besed. O kriterijih, ki jim mora zadostiti beseda, da jo slovaropisci umestijo v slovar, več Mija Michelizza, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Že deset let vsako leto prvi petek v novembru obeležujemo dan nalivnih peres, ki je namenjen spodbujanju pisanja z nalivnimi peresi pa tudi pisanja z roko. Z besedno zvezo »nalivno pero« je povezan tudi zanimiv jezikovni pojav, ki ga imenujemo: poenobesedenje. Darja Pograjc in doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU povesta več v današnji Kratki informativni koristni slovenščini.
V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja.
Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema?
»V kolikor« danes poslušate KiKs upamo, da ste že zaznali neustrezno rabo določenih besed, »brez da bi« vam jo morali izrecno navesti. V povedi, ki ste jo pravkar slišali, sta se namreč pojavila dva »kiksa«, ki sodita v poglavje z naslovom: Kopičenje veznikov. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je gostja tokratne rubrike.
V Kratki informativni koristni slovenščini smo že v začetku junija imeli v rokah Besedotvorni atlas s področja narečnih poimenovanj za kulturne rastline. Takrat smo plezali po krošnjah in iskali narečne lekseme za češnje, marelice, slive, hruške in še kaj. Danes pa se bomo posvetili narečnim poimenovanjem za jesenske pridelke: od vseprisotnega krompirja, prek paradižnika in cvetače, do rdeče pese, kolerabe, repe in žitaric.
V naslednjih minutah bomo na Prvem seštevali, odštevali, merili in kar je še podobnih matematičnih operacij. Ne, nismo uvedli nove rubrike, bomo pa v tokratnem Kiksu združili matematiko in slovenščino. Pozorni bomo predvsem na presledke med števili in znaki, izvedeli, kako pravilno zapisati decimalna števila in račune. Andreja Gradišar je zato pred mikrofon Prvega povabila doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Študenti/študentje, gosti/gostje, sosedi/sosedje. Katero možnost bi izbrali? Pri tem vprašanju nam bo prav prišlo znanje o sklanjatvah, natančneje o sklanjanju samostalnikov po 1. moški sklanjatvi, zato Darja Pograjc današnji KiKs začne s prav to iztočnico.
Zelo kmalu bo na vseh uradnih zemljevidih lahko pisalo Stari Ljubelj, oboje zapisano z veliko začetnico. Posebej domačini dobro poznate to »mini sago« okrog imena prelaza, kjer je nekdaj stal tudi mejni prehod – do odprtja spodnjega predora leta 1964. Ali naj bo prelaz še naprej poimenovan samo kot Ljubelj ali vendarle – tako kot ga poznajo domačini – Stari Ljubelj. Kajti prav od druge polovice 20. stoletja se je vsa pomembnost prenesla na sedanji, »spodnji« ali »novi« Ljubelj. Tisti prvi je potemtakem razumljivo »stari«. In edino prav bi bilo, da bi se ime, kot je v rabi med ljudmi, tudi uradno sprejelo, menijo na občini Tržič, ki je odgovornim že predala pobudo za preimenovanje. Zanimiv primer, ki še zdaleč ni osamljen v korpusu slovenskih zemljepisnih imen.
September prinaša svežo sezono Kratke informativne koristne slovenščine! S prvo epizodo KiKs-a se sicer še malo zadržimo pri poletju in se lotimo prav tako precej svežih prevzetih besed in besednih družin. Ste recimo poskušali iz besede sup tvoriti samostalnik, ki poimenuje žensko, ki supa? Kako bi recimo iz besede skiro tvorili glagol? Darja Pograjc je pripravila KiKs!
Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj.
Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?
Neveljaven email naslov