Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz "oranžne" Furlanije Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič.
Iz "oranžne" Furlanije - Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič
"V petek so si v deželi Furlanija - Julijska krajina vsi oddahnili, ko so izvedeli, da jih minister za zdravje Roberto Speranza ohranja na oranžnem seznamu," pravi naša dopisnica Špela Lenardič. Tudi tam je omejeno gibanje med občinami, svoja vrata so že pred dvema tednoma morali zapreti vsi bari in kavarne, zaprte so vse telovadnice, kulturni domovi, gledališča, kinodvorane, knjižnice, ljudem pa ostajajo na voljo vse trgovine, pa tudi javni promet, čeprav je predsednik dežele pozval, naj se ga uporablja samo v nujnih primerih. Gneča na avtobusih je eden izmed razlogov, da doma ostajajo dijaki in študentje. Ti že od začetka novembra izobraževanju sledijo na daljavo. Največja razlika s Slovenijo pa je, da ostajajo vrtci in osnovne šole po vsej Italiji odprti. Že pred začetkom novega šolskega leta so se šole morale pripraviti na vse omejitve, zagotoviti varnostno razdaljo med klopmi, urediti več vhodov in izhodov iz stavbe, skratka ločiti, kar se le da, razrede med seboj.
"Šole s slovenskim učnim jezikom so tu v prednosti, saj so po večini manj številčne. Pred kratkim sem obiskala eno od osnovnih šol v Gorici. Vsak razred ima tako rekoč svoj vhod, svoj del dvorišča, kjer se lahko med odmorom razigra – seveda z masko in na varni razdalji –, a so vsi otroci veseli, da so lahko skupaj v šolskih klopeh. Ko se je pojavila okužba, so hitri test opravili vsi učenci v razredu. Kdor je imel negativen izvid testa, se je lahko takoj vrnil v razred, tisti s pozitivnim izvidom pa so ostali v karanteni in pouku sledili na daljavo," opisuje Lenardičeva.
Z resnejšimi težavami se spoprijemajo starši, ki so svoje otroke vpisali v vrtec ali šolo na slovenski strani meje. Marsikdo se je namreč znašel brez varstva in z obveznim šolanjem na daljavo. Ker so v Italiji vrtci in šole odprti, pa pri delodajalcu nimajo možnosti izkoristiti varstva otroka na domu, kot to velja v Sloveniji.
Protesti proti ukrepom občasno potekajo po vsej Italiji, tudi na velikem trgu v Trstu se je zvrstilo kar nekaj protestov. Na vse težji položaj so opozarjali gostinci, delavci v kulturi, storitvenem sektorju, mali trgovci in podjetniki. Sindikati opozarjajo, da se bodo prave posledice poznale šele spomladi, ko državni ukrepi pomoči ne bodo več zadržali odpuščanj.
"Da se število ljudi, ki se znajdejo v stiki, povečuje, opažajo tudi v dobrodelnih organizacijah. Goriška Karitas je letos odprla dve novi trgovini, ki temeljita na načelu solidarnosti. Trem že obstoječim trgovinam z živili, kjer lahko krajani v stiski s posebno kartico, ki jo izdaja Karitas, nakupujejo tudi sveže izdelke in zelenjavo, so avgusta dodali še četrto. Prejšnji teden pa je v Gorici odprla svoja vrata tudi takšna trgovina z otroškimi oblačili in opremo. Število kartic, ki jih izdajo krajanom na podlagi socialnega položaja, se je letos podvojilo."
Kar zadeva slovensko skupnost v Italiji, se zdi, kot da bi doživljala nekakšno zimsko spanje, predvsem na političnem področju. Deželna in državna politika se ta hip ukvarjata samo z zdravstveno in posledično tudi gospodarsko krizo. Uresničevanje pravic in obljub, danih Slovencem v Italiji, je postavljeno na stranski tir. Trpita pa tudi družabno in kulturno življenje, ki sta za enotnost narodne skupnosti izrednega pomena. Ustavljeno je delovanje pevskih zborov, plesnih, folklornih skupin in številnih drugih društev. Nastali mrk rešuje tehnologija. Predstave Slovenskega stalnega gledališča v Trstu so se spet preselile na splet, na družabnih omrežjih lahko spremljamo tudi vaje in ustvarjalno dejavnost nekaterih društev, v petek pa je v goriškem Kulturnem domu potekalo odprtje prve virtualne razstave, ki so jo posvetili 80-letnici tržaškega slikarja Klavdija Palčiča.
225 epizod
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Iz "oranžne" Furlanije Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič.
Iz "oranžne" Furlanije - Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič
"V petek so si v deželi Furlanija - Julijska krajina vsi oddahnili, ko so izvedeli, da jih minister za zdravje Roberto Speranza ohranja na oranžnem seznamu," pravi naša dopisnica Špela Lenardič. Tudi tam je omejeno gibanje med občinami, svoja vrata so že pred dvema tednoma morali zapreti vsi bari in kavarne, zaprte so vse telovadnice, kulturni domovi, gledališča, kinodvorane, knjižnice, ljudem pa ostajajo na voljo vse trgovine, pa tudi javni promet, čeprav je predsednik dežele pozval, naj se ga uporablja samo v nujnih primerih. Gneča na avtobusih je eden izmed razlogov, da doma ostajajo dijaki in študentje. Ti že od začetka novembra izobraževanju sledijo na daljavo. Največja razlika s Slovenijo pa je, da ostajajo vrtci in osnovne šole po vsej Italiji odprti. Že pred začetkom novega šolskega leta so se šole morale pripraviti na vse omejitve, zagotoviti varnostno razdaljo med klopmi, urediti več vhodov in izhodov iz stavbe, skratka ločiti, kar se le da, razrede med seboj.
"Šole s slovenskim učnim jezikom so tu v prednosti, saj so po večini manj številčne. Pred kratkim sem obiskala eno od osnovnih šol v Gorici. Vsak razred ima tako rekoč svoj vhod, svoj del dvorišča, kjer se lahko med odmorom razigra – seveda z masko in na varni razdalji –, a so vsi otroci veseli, da so lahko skupaj v šolskih klopeh. Ko se je pojavila okužba, so hitri test opravili vsi učenci v razredu. Kdor je imel negativen izvid testa, se je lahko takoj vrnil v razred, tisti s pozitivnim izvidom pa so ostali v karanteni in pouku sledili na daljavo," opisuje Lenardičeva.
Z resnejšimi težavami se spoprijemajo starši, ki so svoje otroke vpisali v vrtec ali šolo na slovenski strani meje. Marsikdo se je namreč znašel brez varstva in z obveznim šolanjem na daljavo. Ker so v Italiji vrtci in šole odprti, pa pri delodajalcu nimajo možnosti izkoristiti varstva otroka na domu, kot to velja v Sloveniji.
Protesti proti ukrepom občasno potekajo po vsej Italiji, tudi na velikem trgu v Trstu se je zvrstilo kar nekaj protestov. Na vse težji položaj so opozarjali gostinci, delavci v kulturi, storitvenem sektorju, mali trgovci in podjetniki. Sindikati opozarjajo, da se bodo prave posledice poznale šele spomladi, ko državni ukrepi pomoči ne bodo več zadržali odpuščanj.
"Da se število ljudi, ki se znajdejo v stiki, povečuje, opažajo tudi v dobrodelnih organizacijah. Goriška Karitas je letos odprla dve novi trgovini, ki temeljita na načelu solidarnosti. Trem že obstoječim trgovinam z živili, kjer lahko krajani v stiski s posebno kartico, ki jo izdaja Karitas, nakupujejo tudi sveže izdelke in zelenjavo, so avgusta dodali še četrto. Prejšnji teden pa je v Gorici odprla svoja vrata tudi takšna trgovina z otroškimi oblačili in opremo. Število kartic, ki jih izdajo krajanom na podlagi socialnega položaja, se je letos podvojilo."
Kar zadeva slovensko skupnost v Italiji, se zdi, kot da bi doživljala nekakšno zimsko spanje, predvsem na političnem področju. Deželna in državna politika se ta hip ukvarjata samo z zdravstveno in posledično tudi gospodarsko krizo. Uresničevanje pravic in obljub, danih Slovencem v Italiji, je postavljeno na stranski tir. Trpita pa tudi družabno in kulturno življenje, ki sta za enotnost narodne skupnosti izrednega pomena. Ustavljeno je delovanje pevskih zborov, plesnih, folklornih skupin in številnih drugih društev. Nastali mrk rešuje tehnologija. Predstave Slovenskega stalnega gledališča v Trstu so se spet preselile na splet, na družabnih omrežjih lahko spremljamo tudi vaje in ustvarjalno dejavnost nekaterih društev, v petek pa je v goriškem Kulturnem domu potekalo odprtje prve virtualne razstave, ki so jo posvetili 80-letnici tržaškega slikarja Klavdija Palčiča.
V Združenem kraljestvu se bodo danes poslovili od priljubljene kraljice Elizabete II., ki je po več kot sedmih desetletjih na prestolu preminila 8. septembra. Današnji državniški pogreb je vrhunec žalnih slovesnosti in rezultat več desetletij podrobnega načrtovanja. Poznavalci in kronisti pravijo, da gre za največji pogreb v zgodovini. Glede na ocene naj bi si pogrebne slovesnosti prek televizijskih prenosov ogledalo več milijard ljudi. In tu smo pri še enem presežku- šlo naj bi za največji televizijski prenos v zgodovini. Več kot 500 predsednikov, predsednikov vlad, kronanih glav in drugih visokih predstavnikov držav je prispelo v London, za vse so organizirali prevoz s posebnimi avtobusi, z eno izjemo, ki jo predstavlja ameriški predsednik Biden.
V obdobju vladavine Elizabete II. Se je v Italiji zamenjalo deset predsednikov republike, trideset premierjev in 62-ih vlad. Zaključni večer na beneški Mostri je bil izrazito ženski. V Italiji se ta teden začenja šolsko leto brez mask, brez medosebnih razdalj, brez potrdil, brez merjenja telesne temperature in brez učenja na daljavo. Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami je desna sredina skupaj za približno sedemnajst odstotnih točk pred levo sredino.
Z daljnega vzhoda oziroma iz Kitajske prihajajo dokaj nasprotujoče novice o poteku epidemije covida 19. Po eni strani naj bi obvladali epidemijo, po drugi strani pa oblasti vztrajajo pri politiki ničelne tolerance, ki pa je začela resno ogrožati gospodarsko rast ne samo Kitajske, ampak zaradi velikosti njene trgovinske menjave s svetom, tudi razvite države. Kitajska tiskovna agencija je pred nekaj dnevi sporočila, da se bo 16. oktobra začel 20 kongres Kitajske komunistične partije, ki bo določil smer razvoja najmanj za obdobje naslednjih 5 let. Ali bo na Kitajskem po kongresu prišlo do kakšnih kvalitativnih sprememb? Pred nekaj dnevi so tajvanske sile nad enim od otočkov, ki leži samo nekaj kilometrov proč od Kitajske, sestrelile civilni dron, ki je priletel iz celine oziroma iz Kitajske. Ali lahko takšni incidenti pripeljejo do vojne?
Z dopisnico iz Furlanije-Julijske krajine Špelo Lenardič o kraški ohceti, risoromanu Nekropola, požarih na Krasu in težavah v tovarni, ki izdeluje velike motorje.
V Berlinu se je danes začelo novo šolsko leto. Kakšno je vzdušje po rekordno vročem poletju? Iz Berlina se javlja dopisnica Polona Fijavž.
V Bruslju je EU birokracija na dopustu, kar pa seveda ne pomeni, da se čisto nič ne dogaja. Sredi glavnega trga so pred dnevi postavili pravo cvetlično preprogo.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Parada ob dnevu ruske mornarice in nova pomorska doktrina sta danes osrednji temi ruskih medijev. V petek se bosta po zgolj 13-tih dnevih spet srečala Putin in Erdogan, skrhani odnosi na Zemlji se poznajo tudi v vesolju, Rusi zapuščajo Mednarodno vesoljsko postajo.
Boštjan Anžin o nenapovedanem obisku srbskega predsednika v Jasenovcu, obeleževanju smrti vojnih zločincev, verouku v srbskih šolah, poti Severne Makedonije v Evropsko unijo, ki jo spremlja pogojevanje Bolgarije.
S Petro Kos Gnamuš o podražitvah v Avstriji, podnebnem bonusu, pripravah na "kovidno" jesen in 50-letnici sprejetja zakona o postavitvi prvih dvojezičnih krajevnih napisov.
Kam drugam bi poklicali 4. julija, kot čez lužo? Razlog je praznovanje Dneva neodvisnosti, ki sicer v luči zadnjih dogodkov iz ZDA ponuja vprašanje, koliko razlogov sploh imajo Američani za veselje. Tamkajšnja sodišča v zadnjih tednih delajo s polno paro in poganjajo časovni stroj v preteklost. V Klicni kodi gostuje Andrej Stopar.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Neveljaven email naslov