Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo, Sueški prekop je odmašen.
S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo.
"V zadnjih minutah je prišla novica, de ja ladja znova splula. Da so jo rešili iz zagate, ko je nasedla. Je daljša, kot je širok ves Sueški prekop.
Računali so na pomoč narave. Da bo plima narasla in dvignila to gromozansko ladjo z več kot 20 tisoč kontejnerji na krovu.
Izpod nje so izkopali tudi več kot 30 tisoč ton peska. 14 ali 15 vlačilcev jo je poskušalo potegnili naprej. Vse to in pomoč narave je očitno uspelo, da bo nadaljevala svojo pot proti Sredozemskemu morju," poroča Karmen Švegl.
Ta strateško pomemben prekop sicer vsak dan prečka okoli 50 ladij. V vrsti za zagozdeno ladjo Ever given se jih je nabralo nekaj več kot 300. Pojavila so se skrbi, da bodo dobrine prispele bistveno pozneje, da bodo pristanišča, ki zdaj čakajo na ladje, nato zamašena, ko jih bo prišlo preveč. Zanihale so cene nafte.
"Kriza je zdaj rešena. Ladja velikanka, ki je dolga 400 metrov, je znova zaplula in upamo, da bo uspela priti na drugo stran prekopa, da ne bo znova nasedla. Mislim, da so zdaj na krovu vsi specialisti Sueškega prekopa in da ne bodo dovolili, da gre še kaj narobe," pravi naša dopisnica.
Manj pozitivne so novice iz drugih držav, ki smo se jih dotaknili v Klicni kodi - iz Jemna, Libije, Libanona in Turčije.
225 epizod
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo, Sueški prekop je odmašen.
S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo.
"V zadnjih minutah je prišla novica, de ja ladja znova splula. Da so jo rešili iz zagate, ko je nasedla. Je daljša, kot je širok ves Sueški prekop.
Računali so na pomoč narave. Da bo plima narasla in dvignila to gromozansko ladjo z več kot 20 tisoč kontejnerji na krovu.
Izpod nje so izkopali tudi več kot 30 tisoč ton peska. 14 ali 15 vlačilcev jo je poskušalo potegnili naprej. Vse to in pomoč narave je očitno uspelo, da bo nadaljevala svojo pot proti Sredozemskemu morju," poroča Karmen Švegl.
Ta strateško pomemben prekop sicer vsak dan prečka okoli 50 ladij. V vrsti za zagozdeno ladjo Ever given se jih je nabralo nekaj več kot 300. Pojavila so se skrbi, da bodo dobrine prispele bistveno pozneje, da bodo pristanišča, ki zdaj čakajo na ladje, nato zamašena, ko jih bo prišlo preveč. Zanihale so cene nafte.
"Kriza je zdaj rešena. Ladja velikanka, ki je dolga 400 metrov, je znova zaplula in upamo, da bo uspela priti na drugo stran prekopa, da ne bo znova nasedla. Mislim, da so zdaj na krovu vsi specialisti Sueškega prekopa in da ne bodo dovolili, da gre še kaj narobe," pravi naša dopisnica.
Manj pozitivne so novice iz drugih držav, ki smo se jih dotaknili v Klicni kodi - iz Jemna, Libije, Libanona in Turčije.
Tudi Belgija je bila močno prizadeta v zadnjih katastrofalnih poplavah. Zdaj, ko je voda odtekla, niso prizori nič manj grozni, saj se na ulicah kopičijo kupi odpadkov iz poplavljenih hiš. Strokovnjaki se bojijo, da bi zaradi visokih temperatur lahko prišlo do širjenja bolezni, in ocenjujejo, da so poplave v zgolj dveh dneh v najbolj prizadetem delu države – Valoniji povzročile tri četrtine običajne letne količine odpadkov.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Tokrat je na vrsti številka 001 - Andrej Stopar, Washington.
Približujemo se polovici julija, ko je turistična sezona na vrhuncu. Številke na Hrvaškem so spodbudne.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
V poročilu Novinarjev brez meja o svobodi medijev za leto 2021 Belgija zaseda 11. mesto. Na svetovni dan svobode medijev nam je bruseljski dopisnik Igor Jurič najprej ponudil vpogled v stanje na področju medijev v tej državi. Zlasti Slovence, ki živijo v Belgiji, je razveselila novica, da naj bi bila konec maja znova vzpostavljena letalska povezava med Ljubljano in Brusljem. Veliko manj smo, ne samo globalno, ampak tudi lokalno potovali v zadnjem letu dni. To je vplivalo tudi na spremenjene oblike dela. Evropska komisija tako namerava do 2030 prepoloviti število stavb, s katerimi upravlja v Bruslju, se pravi iz 50 na 25. Opustili naj bi predvsem stavbe, ki ležijo zunaj t.i. evropske četrti v središču mesta. Komisija je sicer že dlje časa razmišljala, kako zmanjšati število pisarn in racionalizirati delovanje. Več o tem lahko slišite v oddaji, v kateri tudi o sproščanju koronskih ukrepov in rekordno hladnem aprilu.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Nemčija dan po volitvah v dveh zveznih deželah. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci? Vlada se medtem uspešno odziva na nezadovoljstvo ljudi. V Berlinu za krajši čas testno odpirajo kulturne ustanove. Poroča Polona Fijavž.
Neveljaven email naslov