Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Svetovna zdravstvena organizacija še vedno poudarja, da je eden od bistvenih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa testiranje prebivalcev. Slovenija še vedno sodi v vrh držav po številu izvedenih testiranj, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo te dni delajo po 16 ur na dan, testirajo veliko zdravstvenega osebja in zaposlenih v domovih za ostarele.
Kot je povedala prof. Tatjana Avšič-Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, na inštitutu izvedejo približno 600 testiranj na dan. Od tega je od tretjina do polovica takih testov, ki jih rutinsko izvedejo pri zdravstvenem in skrbstvenem osebju v bolnišnicah in domovih za ostarele, pomemben delež predstavljajo tudi večkrat ponovljeni testi pri tistih bolnikih, okuženih z novo obliko koronavirusa, ki jih zadržijo v bolnišnici.
“Na inštitutu večkrat testiramo samo bolnike, ki so zdravljeni na Infekcijski kliniki v Ljubljani, da ugotovimo, kdaj v času prebolevanja virusa postanejo negativni.”
Vzrok za tolikšno razsežnost epidemije v Italiji je po njenem mnenju v več dejavnikih: od tega, da je imela Italija neposredno letalsko povezavo s Kitajsko, s čimer so lahko potencialne okužbe več tednov neposredno vstopale v državo, pa do sloga življenja, saj se Italijani radi družijo, objemajo in poljubljajo. Pomemben razlog je tudi v demografski podobi naše zahodne sosede, saj je po besedah Avšič-Župančeve po številu starajočega se prebivalstva v samem svetovnem vrhu.
Število okužb se bo po njenih besedah še naprej povečevalo tako v Evropi kot v obeh Amerikah, kaj se dogaja v tretjem svetu, pa po njenem sploh še ne vemo. “V Afriki stvari verjetno sploh nimajo pod nadzorom. Število bolnikov v Evropi in v Amerikah pa narašča veliko bolj strmo kot pred tedni na Kitajskem.”
“S takšno pandemijo se v zadnjem stoletju nismo spopadali, zato nobena od držav ni mogla biti pripravljena nanjo. Čeprav je tehnologija napredovala, je tudi tehnologija poleg globalizacije eden izmed krivcev za širjenje virusa. Ta trenutek so zdravstveni sistemi in nasploh pripravljenost držav po svetu na izjemno veliki preizkušnji. Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja.”
Znova je poudarila nujnost tega, da karseda zajezimo naraščanje števila hujših oblik okužb za Covid-19. Njihovo število moramo zmanjšati na minimum. O stanju splošne prekuženosti oziroma doseženi imunosti v družbi pa bomo govorili, ko bo epidemija mimo, doda. Tudi sama polaga upanje v to, da bomo ob prizadevanjih za čim manjše število huje bolnih, delovanju že poznanih protivirusnih in ostalih zdravilnih učinkovin in čimprejšnji iznajdbi ustreznega cepiva, čim bolje prebrodili nastalo krizo.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Svetovna zdravstvena organizacija še vedno poudarja, da je eden od bistvenih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa testiranje prebivalcev. Slovenija še vedno sodi v vrh držav po številu izvedenih testiranj, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo te dni delajo po 16 ur na dan, testirajo veliko zdravstvenega osebja in zaposlenih v domovih za ostarele.
Kot je povedala prof. Tatjana Avšič-Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, na inštitutu izvedejo približno 600 testiranj na dan. Od tega je od tretjina do polovica takih testov, ki jih rutinsko izvedejo pri zdravstvenem in skrbstvenem osebju v bolnišnicah in domovih za ostarele, pomemben delež predstavljajo tudi večkrat ponovljeni testi pri tistih bolnikih, okuženih z novo obliko koronavirusa, ki jih zadržijo v bolnišnici.
“Na inštitutu večkrat testiramo samo bolnike, ki so zdravljeni na Infekcijski kliniki v Ljubljani, da ugotovimo, kdaj v času prebolevanja virusa postanejo negativni.”
Vzrok za tolikšno razsežnost epidemije v Italiji je po njenem mnenju v več dejavnikih: od tega, da je imela Italija neposredno letalsko povezavo s Kitajsko, s čimer so lahko potencialne okužbe več tednov neposredno vstopale v državo, pa do sloga življenja, saj se Italijani radi družijo, objemajo in poljubljajo. Pomemben razlog je tudi v demografski podobi naše zahodne sosede, saj je po besedah Avšič-Župančeve po številu starajočega se prebivalstva v samem svetovnem vrhu.
Število okužb se bo po njenih besedah še naprej povečevalo tako v Evropi kot v obeh Amerikah, kaj se dogaja v tretjem svetu, pa po njenem sploh še ne vemo. “V Afriki stvari verjetno sploh nimajo pod nadzorom. Število bolnikov v Evropi in v Amerikah pa narašča veliko bolj strmo kot pred tedni na Kitajskem.”
“S takšno pandemijo se v zadnjem stoletju nismo spopadali, zato nobena od držav ni mogla biti pripravljena nanjo. Čeprav je tehnologija napredovala, je tudi tehnologija poleg globalizacije eden izmed krivcev za širjenje virusa. Ta trenutek so zdravstveni sistemi in nasploh pripravljenost držav po svetu na izjemno veliki preizkušnji. Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja.”
Znova je poudarila nujnost tega, da karseda zajezimo naraščanje števila hujših oblik okužb za Covid-19. Njihovo število moramo zmanjšati na minimum. O stanju splošne prekuženosti oziroma doseženi imunosti v družbi pa bomo govorili, ko bo epidemija mimo, doda. Tudi sama polaga upanje v to, da bomo ob prizadevanjih za čim manjše število huje bolnih, delovanju že poznanih protivirusnih in ostalih zdravilnih učinkovin in čimprejšnji iznajdbi ustreznega cepiva, čim bolje prebrodili nastalo krizo.
Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.
Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.
Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.
Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.
36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem.
Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva.
Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi.
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.
V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane.
Neveljaven email naslov