Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako v času epidemije koronavirusa delujejo urgence in kako se je spremenila dinamika delovanja zdravstvenih domov? Pojasnjuje Primož Velikonja, vodja urgence v Zdravstvenem domu Kočevje
Zdravstveni dom Kočevje so zaprli že teden dni pred uradnimi navodili države. Do nadaljnjega so odpovedali vse preventivne preglede, ustanovili interni štab, za vse obiskovalce pa imajo enotno vstopno točko, kjer paciente pregledata dva medicinska tehnika. Če pacient kaže sum na okužbo s koronavirusom, ga pošljejo v posebno ambulanto za covid 19. Administracija še naprej teče nemoteno, urejajo jo medicinske sestre, ki so pacientom v času delovnega časa ambulant na voljo po telefonu in e-pošti, administracijo glede bolniških odsotnosti pa ureja tudi zdravnica, ki dela od doma.
“Dnevno vzamemo od 10 do 15 brisov, ki jih naš voznik odpelje na mikrobiološki inštitut, zvečer dobimo rezultate.” – Primož Velikonja, vodja urgence Zdravstvenega doma Kočevje in ime leta 2018
Obisk urgence se je v času epidemije zmanjšal kar za osemdeset odstotkov: “Obisk urgence se je zelo zmanjšal, zdaj imamo v povprečju 13 pacientov, pred tem pa od 50 do 60 na dan,” pojasnjuje Velikonja.
“To je pomembna in velika lekcija za vse nas, predvsem v smislu organizacije dela in pravočasnega ukrepanja.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Kako v času epidemije koronavirusa delujejo urgence in kako se je spremenila dinamika delovanja zdravstvenih domov? Pojasnjuje Primož Velikonja, vodja urgence v Zdravstvenem domu Kočevje
Zdravstveni dom Kočevje so zaprli že teden dni pred uradnimi navodili države. Do nadaljnjega so odpovedali vse preventivne preglede, ustanovili interni štab, za vse obiskovalce pa imajo enotno vstopno točko, kjer paciente pregledata dva medicinska tehnika. Če pacient kaže sum na okužbo s koronavirusom, ga pošljejo v posebno ambulanto za covid 19. Administracija še naprej teče nemoteno, urejajo jo medicinske sestre, ki so pacientom v času delovnega časa ambulant na voljo po telefonu in e-pošti, administracijo glede bolniških odsotnosti pa ureja tudi zdravnica, ki dela od doma.
“Dnevno vzamemo od 10 do 15 brisov, ki jih naš voznik odpelje na mikrobiološki inštitut, zvečer dobimo rezultate.” – Primož Velikonja, vodja urgence Zdravstvenega doma Kočevje in ime leta 2018
Obisk urgence se je v času epidemije zmanjšal kar za osemdeset odstotkov: “Obisk urgence se je zelo zmanjšal, zdaj imamo v povprečju 13 pacientov, pred tem pa od 50 do 60 na dan,” pojasnjuje Velikonja.
“To je pomembna in velika lekcija za vse nas, predvsem v smislu organizacije dela in pravočasnega ukrepanja.”
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov