Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alma Sedlar: Ne pustimo jim, da izkoristijo krizo

31.03.2020

Krizno obdobje predstavlja tudi veliko tveganje za korpucijo, saj se morajo zaradi zaostrenih razmer odločitve sprejemati hitro, nadzorni mehanizmi pa temu pogosto ne sledijo.

Živimo v izolaciji, komunikacija je omejena, pomembne odločitve se sprejemajo hitro, drugače kot prej, pogosto brez ustreznega nadzora. Čas koronavirusa skriva veliko korupcijskih tveganj in možnosti zlorab, ”vojni dobičkarji” imajo že polne roke dela …

”Čas epidemije koronavirusa predstavlja veliko tveganje za korupcijo, predvsem pa je ta še posebej povezana z zdravstvenim sistemom in javnim naročanjem.”

 

To je povedala dr. Alma Sedlar, mednarodna strokovnjakinja na področju preprečevanja korupcije, predsednica društva Transparency International Slovenija in nekdanja namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ko smo jo poklicali v Mjanmar, kjer dela že nekaj časa.

”Prva prioriteta vsake vlade v takih razmerah je, da naredi vse za varnost in zdravje ljudi, kar pa ne sme biti izgovor za pretirano krčenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin in za ukrepe na področju zmanjševanja transparentnosti, ko gre za javni denar.”

 

Nadzor je v krizi morda celo pomembnejši kot v mirnem času, poudarja sogovornica, ki ima pri tem v mislih državne organe, civilno družbo in medije.

”Obstaja namreč nevarnost, da bi se koruptivne prakse, ki bi se vzpostavile v tem času, ko se je treba hitro odzvati, ohranile tudi takrat, ko bo epidemije konec, zato je vloga nadzornih ustanov, civilne družbe in medijev tako ključna, ne bi se jih smelo omejevati, saj morajo gledati pod prste odločevalcem, politikom in oblastnikom.”

 

Poudarja še vlogo žvižgačev v času koronavirusa, sploh v zdravstvu, v katerem je ogromno korupcijskih tveganj, ključnega pomena pa je, da je poskrbljeno za njihovo zaščito.

V Transparency International Slovenija so pred dnevi pozvali Upravo za javna plačila (UJP), naj nemudoma spremeni odločitev, da do preklica ne bo omogočala objave ažuriranih podatkov o transakcijah v breme registriranih zavezancev v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Te podatke povzema tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) za aplikacijo Erar. Tako se podatki v aplikaciji Erar od 17. marca nekaj dni niso posodabljali. Alma Sedlar razlaga, da so ljudje izražali veliko zaskrbljenost in da jih je, sodeč po odzivih, odločitev o neobjavljanju razjezila.

”Omejevanje dostopa do informacij ne pripomore k zaupanju v politiko, če ni zaupanja v vlado, ni zaupanja v njene ukrepe, zato lahko rečemo, da transparentnost v takšnih položajih rešuje življenja.”

 

KPK na svoji spletni strani sporoča, da so podatki v aplikaciji Erar spet posodobljeni. Dr. Alma Sedlar je poudarila, da je v občutljivem obdobju, v katerem živimo, transparentnost na področju preprečevanja korupcije zelo učinkovito zdravilo.

”V procese odločanja, ki so izvedeni ad hoc, bi bilo treba vključiti predstavnike nadzornih organov, to so KPK, računsko sodišče, FURS, policija, ki bi lahko s svojim znanjem pripomogli k blažitvi tveganj.”

 

Alma Sedlar ugotavlja, da bi bilo treba razmisliti o bolj strukturiranih protokolih za nakupe v kriznih položajih.

”V vsaki novi krizi odločevalci improvizirajo in to je odlična priložnost za vse tako imenovane vojne dobičkarje.”

 

Kako je ta hip v Mjanmaru, v Jangonu, kjer dr. Alma Sedlar živi in dela?

”Ta država ima srečo v nesreči, ker je bila tako dolgo in je še vedno izolirana. Še pred kratkim sem se šalila, da nas je tudi koronavirus obšel. A ni dolgo trajalo, pa so bili že odkriti prvi primeri, ki so prišli s potniki iz drugih držav. Presenetilo me je, kako so ljudje disciplinirani, še pred dnevi so se vedli kot običajno, potem ko jih je vlada prosila, naj bodo doma, so zdaj ulice skoraj prazne.”

 

Dr. Alma Sedlar je v pogovoru povedala, da svoje delo opravlja od doma. Pred dvema tednoma bi se še lahko vrnila v Slovenijo, a je ocenila, da človek ne more pobegniti pred virusom, ker so razmere povsod podobne.

”Prej ali slej se bo življenje vrnilo v ustaljene tirnice, vprašanje, s kakšnimi posledicami za človeštvo. Kljub vsej tej negotovosti pa je pomembno, da smo pripravljeni na čas po virusu, zato ne bi bilo prav, da koruptivnežem, zaslužkarjem, diktatorjem itd. pustimo, da izkoristijo krizo za svoje namene. Mi želimo normalno živeti naprej, kar se dogaja zdaj, pa ima lahko usodne posledice, če ne bomo pozorni.”

 

Ob tem dr. Alma Sedlar opozarja na nevarnosti, ki prežijo na nas v času koronavirusa, od vdiranja v našo zasebnost, korupcije do krčenja svoboščin in omejevanja svobode medijev.

”Vsega tega ne smemo dopustiti, če želimo še kdaj živeti v kolikor toliko normalni družbi.”


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Alma Sedlar: Ne pustimo jim, da izkoristijo krizo

31.03.2020

Krizno obdobje predstavlja tudi veliko tveganje za korpucijo, saj se morajo zaradi zaostrenih razmer odločitve sprejemati hitro, nadzorni mehanizmi pa temu pogosto ne sledijo.

Živimo v izolaciji, komunikacija je omejena, pomembne odločitve se sprejemajo hitro, drugače kot prej, pogosto brez ustreznega nadzora. Čas koronavirusa skriva veliko korupcijskih tveganj in možnosti zlorab, ”vojni dobičkarji” imajo že polne roke dela …

”Čas epidemije koronavirusa predstavlja veliko tveganje za korupcijo, predvsem pa je ta še posebej povezana z zdravstvenim sistemom in javnim naročanjem.”

 

To je povedala dr. Alma Sedlar, mednarodna strokovnjakinja na področju preprečevanja korupcije, predsednica društva Transparency International Slovenija in nekdanja namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ko smo jo poklicali v Mjanmar, kjer dela že nekaj časa.

”Prva prioriteta vsake vlade v takih razmerah je, da naredi vse za varnost in zdravje ljudi, kar pa ne sme biti izgovor za pretirano krčenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin in za ukrepe na področju zmanjševanja transparentnosti, ko gre za javni denar.”

 

Nadzor je v krizi morda celo pomembnejši kot v mirnem času, poudarja sogovornica, ki ima pri tem v mislih državne organe, civilno družbo in medije.

”Obstaja namreč nevarnost, da bi se koruptivne prakse, ki bi se vzpostavile v tem času, ko se je treba hitro odzvati, ohranile tudi takrat, ko bo epidemije konec, zato je vloga nadzornih ustanov, civilne družbe in medijev tako ključna, ne bi se jih smelo omejevati, saj morajo gledati pod prste odločevalcem, politikom in oblastnikom.”

 

Poudarja še vlogo žvižgačev v času koronavirusa, sploh v zdravstvu, v katerem je ogromno korupcijskih tveganj, ključnega pomena pa je, da je poskrbljeno za njihovo zaščito.

V Transparency International Slovenija so pred dnevi pozvali Upravo za javna plačila (UJP), naj nemudoma spremeni odločitev, da do preklica ne bo omogočala objave ažuriranih podatkov o transakcijah v breme registriranih zavezancev v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Te podatke povzema tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) za aplikacijo Erar. Tako se podatki v aplikaciji Erar od 17. marca nekaj dni niso posodabljali. Alma Sedlar razlaga, da so ljudje izražali veliko zaskrbljenost in da jih je, sodeč po odzivih, odločitev o neobjavljanju razjezila.

”Omejevanje dostopa do informacij ne pripomore k zaupanju v politiko, če ni zaupanja v vlado, ni zaupanja v njene ukrepe, zato lahko rečemo, da transparentnost v takšnih položajih rešuje življenja.”

 

KPK na svoji spletni strani sporoča, da so podatki v aplikaciji Erar spet posodobljeni. Dr. Alma Sedlar je poudarila, da je v občutljivem obdobju, v katerem živimo, transparentnost na področju preprečevanja korupcije zelo učinkovito zdravilo.

”V procese odločanja, ki so izvedeni ad hoc, bi bilo treba vključiti predstavnike nadzornih organov, to so KPK, računsko sodišče, FURS, policija, ki bi lahko s svojim znanjem pripomogli k blažitvi tveganj.”

 

Alma Sedlar ugotavlja, da bi bilo treba razmisliti o bolj strukturiranih protokolih za nakupe v kriznih položajih.

”V vsaki novi krizi odločevalci improvizirajo in to je odlična priložnost za vse tako imenovane vojne dobičkarje.”

 

Kako je ta hip v Mjanmaru, v Jangonu, kjer dr. Alma Sedlar živi in dela?

”Ta država ima srečo v nesreči, ker je bila tako dolgo in je še vedno izolirana. Še pred kratkim sem se šalila, da nas je tudi koronavirus obšel. A ni dolgo trajalo, pa so bili že odkriti prvi primeri, ki so prišli s potniki iz drugih držav. Presenetilo me je, kako so ljudje disciplinirani, še pred dnevi so se vedli kot običajno, potem ko jih je vlada prosila, naj bodo doma, so zdaj ulice skoraj prazne.”

 

Dr. Alma Sedlar je v pogovoru povedala, da svoje delo opravlja od doma. Pred dvema tednoma bi se še lahko vrnila v Slovenijo, a je ocenila, da človek ne more pobegniti pred virusom, ker so razmere povsod podobne.

”Prej ali slej se bo življenje vrnilo v ustaljene tirnice, vprašanje, s kakšnimi posledicami za človeštvo. Kljub vsej tej negotovosti pa je pomembno, da smo pripravljeni na čas po virusu, zato ne bi bilo prav, da koruptivnežem, zaslužkarjem, diktatorjem itd. pustimo, da izkoristijo krizo za svoje namene. Mi želimo normalno živeti naprej, kar se dogaja zdaj, pa ima lahko usodne posledice, če ne bomo pozorni.”

 

Ob tem dr. Alma Sedlar opozarja na nevarnosti, ki prežijo na nas v času koronavirusa, od vdiranja v našo zasebnost, korupcije do krčenja svoboščin in omejevanja svobode medijev.

”Vsega tega ne smemo dopustiti, če želimo še kdaj živeti v kolikor toliko normalni družbi.”


22.10.2020

Šport, del rešitve ne problema

Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi.


22.10.2020

Špela Hvalec: Stres lahko vodi v pesimistična razmišljanja

Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.


21.10.2020

Mag. Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar, o šolanju na daljavo

Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.


20.10.2020

Polonca Mali, Zavod za transfuzijsko medicino

Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?


20.10.2020

To krizo doživljamo kot veliko komunikacijsko improvizacijo

Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.


16.10.2020

Če vsi sopihamo na Rožnik, je maska smiselna

Prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.


16.10.2020

Kot 'koronadružba' postajamo obubožani, potrti

Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.


15.10.2020

Dr. Vojko Flis: Nikakršne primerjave z gripo ni!

Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva.


13.10.2020

Kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama bi lahko dosegli v manj kot tednu

Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?


12.10.2020

Jemanje brisov za testiranje na koronavirus

Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.


07.10.2020

Mario Fafangel: Če gre politika preveč v stroko in se z njo prepleta, to ni idealni scenarij

Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.


07.10.2020

Debelost pomembno vpliva na potek covida-19

Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.


24.09.2020

Maja Kalan Pongrac: Še sreča, da ni bil covid

36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem.


19.09.2020

Ana Pavlič: V kakšne domove smo se zaprli?

Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva.


16.09.2020

Petrovec: V dolgoletni karieri še nisem videl tako silovitega in neobvladljivega izbruha

Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi.


03.09.2020

Covid-19 nam ustavlja medicino na vseh ravneh

Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.


01.09.2020

Zakaj si tako težko nataknemo zaščitno masko?

Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay


07.08.2020

Raziskave o koronavirusu: Covid 19 bo naša stalnica, a odprtih še ogromno neznank

Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.


06.08.2020

Dr. Trampuž: Če bi že januarja nosili maske, bi pandemijo v Evropi lahko preprečili

V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija


10.07.2020

Namesto 3-odstotne v Sloveniji le odstotna prekuženost

Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane.


Stran 7 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov